Evropski parlament bo dobil novega predsednika, izid je negotov
Svet |
Evropski parlament bo izbiral svojega novega predsednika. Volitve bodo prvič v njegovi novejši zgodovini popolnoma odprte, skoraj vsaka politična skupina ima svojega kandidata za naslednika Martina Schulza. Vseh skupaj je sedem, a so dokaj slabo prepoznavni v svetu. Izid je težko napovedati.
V tekmo za položaj prvega med 751 evropskimi poslanci, ki bo edino neposredno voljeno ustanovo Evropske unije vodil prihodnji dve leti in pol, so se podali Italijana Antonio Tajani iz Evropske ljudske stranke in Gianni Pittella, ki prihaja iz vrst socialistov in demokratov, Belgijca Helga Stevens iz vrst Evropskih reformistov in konservativcev in liberalec Guy Verhofstadt, Britanka Jean Lambert iz vrst Zelenih, predstavnica združene levice, Italijanka Eleonora Forenza ter Romun Laurentiu Rebega iz Evrope svobode in neposredne demokracije.
Po mnenju nekaterih analitikov ima največ možnosti za izvolitev Tajani, saj prihaja iz največje politične skupine in teoretično lahko še računa na podporo socialistov. Vendar ima tudi veliko nasprotnikov. Negotovost pri napovedovanju izida je tudi zaradi odstopa socialistov in demokratov od nejavnega dogovora, ki so ga leta 2014 sklenili z Evropsko ljudsko stranko. Ta predvideva vzajemno podporo pri izbiri predsednika Evropskega parlamenta v zakonodajnem obdobju 2014-2019. Skupini sta se v dogovoru strinjali, da bodo socialisti in demokrati predsednika Evropskega parlamenta imenovali v prvi polovici zakonodajnega obdobja, Evropska ljudska stranka pa v drugi polovici. Pozneje so se dogovoru pridružili še liberalci. A socialisti in demokrati zdaj dogovora ne priznavajo, kar kaže na to, da koalicija očitno ne deluje.
Po poslovniku volitve predsednika Evropskega parlamenta potekajo tajno v največ štirih krogih, pri čemer lahko v drugem in tretjem krogu v boj za položaj vstopijo nova imena. Če v prvih treh nihče ne bo dobil absolutne večine veljavnih oddanih glasov, bosta v četrtem v boju za položaj ostala evropska poslanca, ki bosta v tretjem krogu dobila največ glasov. Če bo izid med njima neodločen, bo na čelo Evropskega parlamenta imenovan starejši kandidat.
