Petkov večer obogatil Gianni Rijavec z godalnim kvartetom

| 10.12.2016, 09:19 Mateja Feltrin Novljan

V Petkovem večeru smo poslušali pesmi, ki jih prežema srce, včasih strto, drugič radostno; ki jih prevzema lepota dežele, v kateri živimo. Zvenela je glasba, navdihnjena in podprta z verzi naših velikih pesnikov, ki želi biti znanilka miru, saj ga svet tudi danes tako močno potrebuje. Gostili smo glasbenika in mirovnika Giannia Rijavca, ki se je srečal s tremi papeži - sv. Janezom Pavlom II., Benediktom XVI. in Frančiškom – sprejel ga je Dalajlama in drugi verski voditelji: »To so veliki in hkrati tako zelo preprosti ljudje, srečanja z njimi so nekaj posebnega.« V petkovem večeru je predstavil svoj novi projekt z godalnim kvartetom, v katerem so: Petra Jurič, Kristina Markovič, Polona Praček, Petra Tavčar; v spremljevalnem ansamblu pa sta na bas kitari Matjaž Švagelj ter bonih Mitja Tavčar. Aranžmaje za godalni kvartet je napisal Patrik Greblo.

Večer so tkale pesmi Veter nesi ji pozdrav, Kamen na srcu, Dlan s srca, Slovenija, moja si vsa, Ogenj ljubezni, Ni cvetja brez trnja, Beli golob, Soča in pogovor, v katerem smo odkrili Gannijevega prvega menedžerja in sošolca, to je bil sedanji predsednik Borut Pahor; slišali, kako je nastal kvartet Big Ben; da je orgljanje v domači cerkvi tradicija, ki gre v njihovi družini iz roda v rod in preverili, če je res, kar v zadnjem času beremo v časopisih: »Res je, poroka bo,« je potrdil Gianni, ki je pravo ljubezen našel v slikarki in kiparki Patriciji Simonič. Povezal ju je Deček miru, ki ga je Patricija za mirovno fundacijo Beli golob oblikovala leta 2013.

Gianni Rijavec je fundacijo Beli golob ustanovil leta 1999. Tega leta je bil gost mednarodnega zabavnega festivala FORTE v Sarajevu. »Srečal sem se z žrtvami min, z nič krivimi, nedolžnimi otroki, ki so ostali brez rok, nog. To me je zelo prizadelo,« je povedal Gianni, ki ji potem napisal pesem o miru. »Idejo za besedilo sem dobil ob obisku takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Državljanom je na osrednjem trgu v Ljubljani govoril o Zdravljici, pesmi največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800-1849), kot o pesmi, ki naj na svet prinese srečo, mir in bratstvo med narodi. Njen značilni verz Ne vrag le sosed naj bo mejak je tako postal osrednja misel nastajajočega projekta. Napisal sem refren in dodal svoje verze: Bel' golob naj poleti v nebo, // o miru in sreči pesmi naj pojo, // z roko v roki se meje podro, // ne vrag, le sosed naj bo mejak!«

V Giannijevem življenju in ustvarjanju ima tudi Simon Gregorčič posebno mesto. Ob letošnji obletnici, minilo je 110 let od smrti Goriškega slavčka, so pripravili posebno slovesnost. Mi pa smo Petkov večer zaključili s pesmijo Soča in se na svoj poklonili pesniku, ki je v svojih pesmih združeval hrepenenje in preroškost.