Prva obletnica od imenovanja Alojzija Kozarja za Božjega služabnika

Cerkev na Slovenskem | 08.12.2016, 07:52 Marta Jerebič

Obhajamo prvo obletnico, ko je murskosoboški škof Peter Štumpf od Kongregacije za zadeve svetnikov prejel dopis, da z njihove strani nič ne nasprotuje in se škofijski postopek za beatifikacijo odranskega župnika Alojzija Kozarja lahko opravlja. Dopis je škof prebral v stolnici vpričo zbranih duhovnikov in vernikov pri sv. maši ob začetku škofijskega misijona in naznanil, da se župnik Alojzij Kozar odslej imenuje Božji služabnik. Kmalu zatem je škof z odlokom začel škofijski postopek, ki ga vodi postulatorka Klavdija Dominko. Imenoval je še dva teološka izvedenca in člane cerkvenega sodišča. Odobril je tudi molitev, ki jo od takrat številni molijo in se priporočajo Božjemu služabniku Alojziju Kozarju. Ob obletnici začetka škofijskega postopka je Župnija Odranci izdala knjigo Božjega služabnika Neuničljivo upanje. O tem murskosoboška škofija piše na svoji spletni strani.

Gre za tretjo izdajo knjige, ki so ji dodane številne arhivske fotografije in študija o knjigi in avtorju. Lojze Kozar sicer opisuje prizadevanje za gradnjo župnijske cerkve v Odrancih, nasprotovanje takratne oblasti in upanje odranskih vernikov, da bodo cilj vseeno dosegli, obenem pa iz knjige sije svetost Božjega služabnika, ki ga prav nič ni moglo zlomiti ali odvrniti od poslanstva, ki mu ga je naložil škof, ko ga je poslal v Odrance. O tej svetosti govori tudi dogodek iz zapora, ko sta predstavnika sodišča Kozarju obljubila, da bodo izpustili vse cerkvene odbornike, če se na razsodbo ne bo pritožil. Kozar je dosegel, da so jih izpustili še tisti dan, sam pa je ostal v zaporu in nosil težo krivične obsodbe vse do smrti, saj je vrhovno sodišče v Ljubljani šele po njegovi smrti razveljavilo sodbo lendavskega sodišča.

Sicer pa je vsa pripoved eno samo veliko pričevanje o župniku neuničljivega upanja, ki je s svojo zvestobo Bogu in Cerkvi, s svojo veliko ljubeznijo do Boga in ljudi pridobil naziv Božji služabnik. Že profesor Vilko Novak je leta 1991 o knjigi Neuničljivo upanje zapisal: »Gotovo moremo postaviti to Kozarjevo pripoved ob najboljše, kar je bilo pri nas napisanega o podobni usodi mnogih ljudi.« Pisatelj Alojz Rebula pa je istega leta zapisal: »Slovensko krščanstvo jo bo lahko dalo na zlato polico svojih pričevanj.«

Tretji natis knjige Neuničljivo upanje kot 7. knjiga Kozarjevih zbranih del čaka, da jo vsak postavi na zlato polico in si z njo krepi upanje, ki je neuničljivo. Predstavitev knjige Neuničljivo upanje, kjer bo uprizorjen tudi zgoraj omenjeni odlomek ter dodane glasbene točke, bo na drugem letošnjem Kozarjevem dnevu, v soboto, 10. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi Svete Trojice v Odrancih.