Podelitev Ratzingerjevih nagrad
Papež Frančišek podelil Ratzingerjevo nagrado
Svet Marjana Debevec
Letošnja prejemnika Ratzingerjeve nagrade sta Inos Biffi in Ioannis Kourempeles. Slovesna podelitev je potekala v soboto v apostolski palači v Vatikanu. Nagrado je prejemnikoma izročil papež Frančišek.
Msgr. Inos Biffi je docent, teolog in liturgik mednarodnega slovesa. Je avtor več sto knjig in znanstvenih razprav. Nagrado je prejel zaradi zbirke teoloških in filozofskih zbranih del, v okviru katere je do sedaj izšlo dvajset knjig.
Ioannis Kourempeles, pripadnik pravoslavne Cerkve, pa je predavatelj na Solunski teološki fakulteti in pridruženi profesor na teološkem oddelku Univerze Aristotel v Solunu. S podelitvijo Ratzingerjeve nagrade mu vatikanska Fundacija Joseph Ratzinger - Benedikt XVI. želi izraziti hvaležnost Cerkve za njegovo izjemno znanstveno delo in številne publikacije.
Sicer pa je bila podelitev Ratzingerjeve nagrade za Frančiška priložnost, da je znova izrazil »veliko naklonjenost in hvaležnost zaslužnemu papežu Benediktu XVI., ki nas tudi sedaj spremlja s svojo molitvijo«, kot je še dejal v krajšem nagovoru. Čestital je za uspešen potek mednarodnega simpozija, ki je prejšnje dni potekal na temo Eshatologija, analiza in obeti in se danes dopoldne sklenil s predavanjem kardinala Gianfranca Ravasija. »Vemo, da je eshatologija zavzemala zelo pomembno mesto pri teološkem delu profesorja Josepha Ratzingerja, pri njegovem delovanju kot prefekt Kongregacije za nauk vere in navsezadnje tudi v njegovem učenju med pontifikatom,« je zatrdil Frančišek in pri tem spomnil na njegova razmišljanja o večnem življenju in upanju v okrožnici Spe salvi. Tema eshatologije je temeljna, kadar premišljujemo o smislu našega življenja in naše zgodovine, ne da bi ostali zaprti v materialistične ali popolnoma znotrajsvetne postavke.
Globina in rodovitnost Ratzingerjeve misli
Pred kratkim sklenjeni jubilej Usmiljenja nas je po Frančiškovih besedah veliko krat spomnil, da je usmiljenje v središču »protokola«, po katerem bomo sojeni, kakor nam to pravi Jezus: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti …« (Mt 25,35). »Globina misli Josepha Ratzingerja, ki je trdno utemeljena v Svetem pismu in cerkvenih očetih, se je vedno hranila z vero in molitvijo; pomaga nam ostati odprti za obzorje večnosti, s tem pa daje smisel našemu upanju in našim človeškim prizadevanjem.« Ratzingerjeva misel in nauk sta rodovitna, kot je nadaljeval papež Frančišek. Znal se je osredotočiti na temeljne oporne točke našega krščanskega življenja, kar so Jezus Kristus kot oseba, dejavna ljubezen, upanje, vera. »Vsa Cerkev mu bo za vedno hvaležna,« je dodal.
