Minister Žmavc na Reki in v Celovcu
Slovenci po svetu | 25.11.2016, 21:03 Matjaž Merljak
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je v tem tednu mudil na Hrvaškem in na avstrijskem Koroškem, in sicer na delovnem obisku v Primorsko–goranski županiji in v mestu Reka ter na odprtju Slovenskega knjižnega centra v Celovcu.
Kot so sporočili iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je minister Žmavc 23. novembra 2016 Slovenski knjižni center v Celovcu odprl v obnovljenih prostorih Mohorjeve knjigarne. »Kultura je skozi stoletja pomembna za slovenski narod in njegov obstoj. Še bolj očitno je to v zamejskem prostoru. Osrednji del kulture pa je jezik. In jezik je osrednja skrb slovenske manjšine v Republiki Avstriji. Jezik pa potrebuje knjigo in knjiga potrebuje knjigarno, potrebuje prostor dialoga, kreativnosti in druženja«, je na začetku vsem prisotnim dejal minister Žmavc.
Poudaril je, da z nastankom Slovenskega knjižnega prostora v Celovcu Urad nadaljuje z zgodbo Tržaškega knjižnega središča, nadaljuje zgodbo o sodelovanju kulture, gospodarstva, knjige, turizma, šolstva in slovenske ustvarjalnosti, zgodbo demokratične ustanove, odprte za različne poglede slovenske manjšine in za sodelovanje s kulturo večinskega nemško govorečega prebivalstva.
»Želim si, da bi ta slovenski kulturni prostor, ki ga odpiramo danes, postal okno, skozi katero v Celovec in Avstrijo vstopa Slovenija, in okno, skozi katero v Slovenijo vstopata Celovec in Avstrija. Vse to lahko prispeva k dobrim in tesnejšim odnosom med državama, med deželo Koroško in Slovenijo. In dobri meddržavni in sosedski odnosi so v Evropi tega trenutka še kako močno potrebni,«je povedal minister.
Ob tej priložnosti se je minister Žmavc zahvalil vsem, ki verjamejo v ta projekt in z njim povezane projekte slovenskih kulturnih centrov in ob tem dejal, da si želi, da bo Slovenski knjižni center v Celovcu v ponos slovenski manjšini, mestu Celovec ter obema državama.
Ministra Gorazda Žmavca sta na sedežu Primorsko-goranske županije sprejela župan Zlatko Komadina in županom Vojko Obersnel. V spremstvu ministra sta bili še veleposlanica Republike Slovenije v Republiki Hrvaški nj. eksc. dr. Smiljana Knez in svetovalka v kabinetu ministra, dr. Aleksandra Pivec. Na sprejem,u so bili prisotni tudi namestnik župana Petar Mamula, namestnik župana Miroslav Matešić ter vodja županijskega kabineta Goran Petrc in načelnica kabineta župana Verena Lelas Turak.
Tema sestanka je bila predvsem izmenjava izkušenj o sodelovanju obeh držav z narodnostnimi manjšinami v Sloveniji in na Hrvaškem ter o iskanju možnosti za izboljšanje stanja za manjšinske skupnosti na obeh straneh meje. S tem namenom so dogodku prisostvovali tudi predsednik Sveta slovenske nacionalne manjšine v Primorsko-goranski županiji Vasja Simonič, predsednik Sveta slovenske nacionalne manjšine mesta Reka, Boris Rejec ter predsednik Slovenskega doma, kulturno prosvetnega društva Bazovica, Zvonimir Stipetić.
Po uvodnem nagovoru z besedami dobrodošlice gostom, je župan Komadina poudaril dosedanje dobro sodelovanje s predstavniki slovenske manjšine v Primorsko-goranski županiji, prav tako pa tudi dobro sodelovanje s slovenskimi društvi, ki delujejo na področju županije. Poseben poudarek je namenil področju izobraževanja ter učenje tujega jezika v šolah ter podporo županije nadaljnjim prizadevanjem za širitev možnosti za učenje slovenskega jezika na vseh nivojih izobraževanja, od vrtcev do univerzitetnega nivoja, kjer obstaja želja in volja, da se v okviru Univerze Reka vzpostavi Lektorat slovenskega jezika.
Župan Komadina je poudaril, da je mnenja, da sta lahko obe strani zadovoljni z dosedanjim sodelovanjem ter da je v nadaljevanju potrebno veliko pozornosti usmeriti še na sodelovanje na gospodarskem področju ter izboljšanju infrastrukturne povezanosti na celotnem čezmejnem območju. Zelo pomembno se mu zdi tudi sodelovanje na področju priprave in izvajanja skupnih čezmejnih projektov, ki se sofinancirajo iz naslova evropskih sredstev. Trenutno jih županija, skupaj s partnerji izvaja 10, pred nedavnim pa so ravno v Domu Bazovica podpisali pogodbo o začetku sodelovanja na projektu »Mala barka 2«, ki pomeni nadaljevanje projekta ohranjanje tradicije avtohtonih bark na našem skupnem čezmejnem območju.
Župan Obersnel je poudaril, da je različnost manjšinskih skupnosti, ki se neguje na Reki in na celotnem obmejnem območju, predstavlja pomembno kakovost skupnega bivanjskega prostora, hkrati pa predstavlja kakovost in eno od pomembnih smernic vodenja politike EU.
"Prav ta multikulturalnost našega kraja in regije, pa je bila tudi eden od glavnih razlogov, da smo pridobili status in naziv Evropske prestolnice kulture za leto 2020", je poudaril Obersnel.
Sodelovanje s slovensko manjšino poteka na mnogih področjih. Posebej pa je bilo izpostavljeno sodelovanje ter številne aktivnosti na področju šolstva, konkretno na poučevanju slovenskega jezika, ki poteka na osnovnih šolah Pećine in Kozala, trenutno pa poteka tudi proučevanje interesa za učenje slovenskega jezika v vrtcih na Reki.
Minister Žmavc se je gostiteljem zahvalil za sprejem in gostoljubje ter poudaril željo po nadaljevanju in krepitvi obstoječih dobrih odnosov in sodelovanja med pripadniki slovenske manjšine in primorsko – goranjske županije ter mesta Reka. Izpostavil je pomen povezovanja na regionalni in lokalni, saj je tudi politike razvoja EU usmerjena v razvoj regij, ne glede na meje med državami, saj je ta skupni čezmejni prostor, nova dobra osnova za številne razvojne aktivnosti, ki lahko pomenijo dvig kakovosti bivanja na tem območju.
Kot primer dobre povezanosti čezmejnega področja je izpostavil sodelovanje z italijansko regijo Friuli-Venezia-Giulia. Iniciative za sodelovanje in izvedbo skupnih projektov pa bi po njegovem mnenju zmeraj morale prihajati iz lokalnega in regionalnega nivoja, kar bi lahko pomenilo novo združevanje moči za koriščenje evropskih sredstev, s katerimi bi realizirali skupne razvojne iniciative. Pri tem pa seveda narodni skupnosti, živeče na obeh straneh meje lahko igrajo pomembno vlogo ter jih je potrebno v prihodnje vse bolj intenzivno vključevati v ta razvojna prizadevanja.
Minister Žmavc je poudaril tudi pomen pristanišča Koper ter infrastrukturne povezanosti med obema pristaniškima krajema ter poudaril, da pričakuje, da se bo temu v prihodnje posvečalo prioritetno mesto. Kot zelo pomembno je izpostavil tudi sodelovanje Univerz iz Slovenije z Univerzo na Reki in tukaj vidi veliko možnosti za študentske izmenjave ter študije na obeh straneh meje, saj v današnjem času veliko govorimo o »kroženju možganov«. Pri tem vidi veliko prednosti za pridobivanje novih izkušenj in spoznanj mladih, ki lahko na ta način poleg študija spoznavajo tudi drugačne kulturne in druge značilnosti držav, kjer študirajo, več poudarka pa moramo nameniti vzpostavljanju dobrih možnosti za vrnitev študentov nazaj v svoje matične države, kjer se potem ta znanja in izkušnje lahko koristno vključujejo v razvojne aktivnosti mest in države na vseh področjih.
Poseben poudarek pri sodelovanju je minister Žmavc namenil sodelovanju na gospodarskem področju, za kar se bo zavzemal tudi kot član Vlade RS ter bo na eni od naslednjih sej vlade o pomeni in vsebini današnjih pogovorov obvestil tudi ostale člane vlade.
Veleposlanica dr. Knez je pohvalila izjemno dobro sodelovanje predstavnikov mesta Reka in Županije s slovensko manjšino ter kot enega pomembnih prihodnjih projektov najavila ponovno vzpostavitev Lektorata na Univerzi v Reki.
Pohvale na račun sodelovanja z mestnimi in županijskimi oblastmi so izrekli tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti in svetov za Slovensko narodno manjšino Simonič in Rejec ter predsednik Društva Bazovica, Stipetić, z zaključkom, da Slovenci tukaj živijo v dobrem in ugodnem okolju, ki jih je popolnoma sprejelo ter omogočilo ugodno integracijo številnih generacij v to okolje.
Po zaključku sestanka sta se minister Žmavc in veleposlanica Knez vpisala v Knjigo gostov Primorsko-goranske županije.
(vir: USZS)
