Del udeležencev na srečanju v Baasemu 2016
Jaz, popotnik, romam skozi življenje
Slovenci po svetu | 09.11.2016, 14:10 Matjaž Merljak
Društvo Slovenski zvon iz Krefelda v nemški zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija je od 21. do 23. oktobra 2016 organiziralo srečanje slovenskih družin v Baasemu v Eiflu. Z gostoma iz Slovenije smo govorili o romanju skozi življenje.
Predsednica društva Rozina Lovrenčič je za predavatelja povabila socialno pedagoginjo Valerijo Ilešič Toš in našega znanca Milana Černela, profesorja matematike in fizike, ljubiteljskega igralca, amaterskega režiserja KUD Vitomarci.
Srečanja se je udeležilo 40 slovenskih rojakov iz dežele Severno Porenje – Vestfalija. Smernice letošnjega srečanja so bile: »Pišem in berem knjigo svojega življenja«, »Poglavja v moji knjigi«, »Urejam svojo spominsko knjigo«.
Skozi pogovore, ki jih je vodila Valerija Ilešič Toš, je s programom razvedril Milan Černel kot nastopajoča igralka in igralec v številnih vlogah, v katerih je na humoren način pripovedoval o sodobnih problemih. Krajši skeči so bili prirejeni po literarnih predlogah. Obenem smo slišali recitacije različnih slovenskih pesnikov Toneta Pavčka, Karla Destovnika Kajuha in Franceta Prešerna.
Poslušali smo tudi zanimivo in žalostno zgodbo več kot 80-letnega Erwina, ki so ga našli kot dojenčka v smetnjaku.
Ob večerih se je druženje nadaljevalo ob slovenskih specialitetah: potici, jabolčnih in sirovih zavitkih, kranjskih klobasah, domačih salamah, pršutu, zaseki in mladem vinu, ki sta ga gosta pripeljala iz Slovenije. Za dobro voljo so poskrbeli harmonikarji: Bernard Mustar, Tone Pezdir, Stanko Krepek in pevka Ljubica Krepek. Skupaj smo zapeli lepo število slovenskih narodnih pesmi.
V nedeljo dopoldne smo naredili povzetek našega dvodnevnega razpravljanja. Za Valerijine varovance v Centru za socialno delo smo zbrali skoraj 200.-- €. Naša gosta sta se poslovila s pesmijo Toneta Pavčka: Ko hodiš, pojdi vedno do konca. To pesmico sta nam podarila na prtičku. Pod pesmico sta napisala :« Res je sreča, če srečaš prave ljudi,ki drug drugemu pustijo lepe in dobre sledi. Hvala vam za lepe skupne trenutke.«
Po kosilu smo se odpeljali našim domovom naproti.
