Škrinjar: V izobraževalnem sistemu je spričo dreves umanjkal gozd
Slovenija | 17.11.2016, 16:30
V SDS so pripravili predlog reforme na področju izobraževanja, znanosti in športa. Želijo namreč sistem, ki daje uporabno znanje, razvija ustvarjalnost, inovativnost in kritično mišljenje ter vzgaja za vrednote in poudarja domoljubje.
"V našem izobraževalnem sistemu je spričo dreves umanjkal gozd," je na novinarski konferenci ugotavljala predsednica odbora za izobraževanje, znanost in šport pri strokovnem svetu največje opozicijske stranke Mojca Škrinjar. "Smisel izobraževanja je opremiti človeka s kompetencami za življenje, za delo, za sobivanje in v iskanju osebne sreče ter zadovoljstva dajati drugemu in sprejemati drugega ter ga naučiti odgovornosti za oblikovanje poteka lastnega življenja."
Vrtci ob podjetjih ter brezplačni učbeniki in delovni zvezki?
Predlog reforme, ki so ga pripravili v SDS, po besedah Škrinjarjeve predstavlja začrtano pot posameznika skozi izobraževalni sistem v iskanju najboljše priložnosti glede na danost in talente. "Naloga izobraževalnega sistema je odkriti te talente ter mladega skrbno, z veliko odgovornostjo in predanostjo učiteljev spremiti na njegovo najboljšo pot," je prepričana. V največji opozicijski stranki tako želijo področje izobraževanja in znanosti bolj povezati s trgom znanja, kar nameravajo narediti z ustanavljanjem javnih ali zasebnih vrtcev s koncesijo ob podjetjih, kamor bodo imeli zaposleni starši pravico prednostno vključiti svoje otroke. Zagotoviti nameravajo brezplačne učbenike in delovne zvezke, ohraniti osnovne šole in podružnice na podeželju ter uvesti sprejemni izpit na univerzi na način, da bo matura le del meril za vpis, izbira drugih meril pa bo prepuščena visokošolskim ustanovam. Pri vpisu na fakultete s pedagoškimi programi bi po besedah Škrinjarjeve uvedli intervju znotraj sprejemnega izpita, saj menijo, da vpis na te fakultete ne more biti odvisen zgolj od odličnega uspeha na maturi. Na področju visokega šolstva nameravajo uvesti možnost zaposlitve uveljavljenih tujih strokovnjakov in pritegniti Slovence, ki so na tujih univerzah, spodbujati nameravajo mednarodno izmenjavo dijakov, študentov in učiteljev, uvesti dualni sistem v srednjem strokovnem in višjem šolstvu ter zmanjšati beg možganov. V zvezi z uvajanjem predavanj v tujem jeziku na slovenskih visokošolskih zavodih Škrinjarjeva meni, da je treba takšna predavanja zagotoviti, če želimo k nam pritegniti kakovostne tuje predavatelje, a hkrati poudarja, da pri tem ne sme biti zanemarjen slovenski jezik. V SDS se tudi zavzemajo za degresivno financiranje visokega šolstva, kar pomeni, da se izobraževalni programi financirajo na način, da na neki stopnji ni več odločilna glavarina, ampak kakovost. »To pomeni razdeljevanje sredstev glede na programe,« je pojasnila Škrinjarjeva. V šolah bi po njenih besedah omogočili šport vsak dan. Prenoviti nameravajo učne načrte, da bi ti puščali več svobode učiteljem. Podpirati nameravajo tudi vrhunski šport, zagotoviti dostopnost in možnosti vključevanja v športno-gibalne dejavnosti čim širšemu krogu prebivalstva ter podpirati programe, namenjene zdravemu delovnemu okolju in ranljivim skupinam.
"Izobraževalni sistem ne more sam rešiti vseh nakopičenih težav. Temu morajo služiti tudi ostali sistemi v državi. A dejstvo je, da je izobraževalni sistem temelj, ki ob družini omogoča oblikovanje človeka," je še poudarila Škrinjarjeva.
