Državni zbor kljub neusklajenim postavkam za plače sprejel državni proračun
Slovenija | 17.11.2016, 09:42
Poslanci so ponoči sprejeli državni proračun za prihodnji dve leti. Postavke o stroških dela v javnem sektorju še niso usklajene, a vlada pričakuje, da ji bo dogovor s sindikati uspelo doseči do začetka novega proračunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za plače ostati v načrtovanem obsegu.
Proračunski prihodki v letu 2017 so načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov več od ocene letošnjih prihodkov. Leto pozneje se bodo povečali na blizu 9,3 milijarde evrov. Precej zmernejša rast je predvidena na strani odhodkov - za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 in nato še za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018. S tem se bo proračunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal prihodnje leto, zmanjšal na 306 milijonov evrov. V deležu bruto domačega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018.
Vlada je tokrat državni proračun prvič sestavila skladno z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, po katerem je parlament spomladi letos določil najvišjo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Kot sta poslancem pojasnjevala premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, zato tudi še ni mogoče sprostiti vseh v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov. Omejitve pri odhodkih za plače se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 načrtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi - v višini 1,15 odstotka.
Ker vlada ni znala posreči s točnimi podatki o sredstvih za plače in ostale stroške dela javnih uslužbencev, je bila v razpravi deležna ostrih kritik opozicije. "Na kakšen način boste dobili te milijone? Boste linearno zmanjšali plače ali morda predlagali zvišanje davka na dodano vrednost," je spraševal Marko Pogačnik iz SDS. Če dogovora ne bo do konca leta, bo po besedah Vraničar Ermanove na odhodkovni strani državnega proračuna treba poiskati enostranske ukrepe. "Vendar pogajanja tečejo. Predlagam, da jih ne ubijemo s tem, da na glas razmišljamo o morebitnih nadaljnjih ukrepih," je dejala.
Premier je ob začetku obravnave zagotovil, da je državni proračun za prihodnji dve leti usmerjen v prihodnost Slovenije in omogoča temelje spodbudnemu poslovnemu okolju. Drugače so menili predvsem poslanci N.Si in SDS, ki so vladi očitali uveljavljanje vedno novih dajatev za gospodarstvo. Januarja 2017 se na primer zvišuje davek od dohodkov pravnih oseb. Po drugi strani se bo prihodnje leto nekoliko preoblikovala lestvica za odmero dohodnine, da bodo manj obremenjene plače tistih, z višjimi prejemki od povprečnih. To ni všeč poslancem ZL, ki so v razpravi opozarjali, da se ob znižanju dohodnine za deset odstotkov najbolje plačanim nadaljuje zategovanje pasov za vse ostale. Povprečnina, ki se iz državnega proračuna zagotavlja občinam, se zvišuje, a po mnenju občinskih združenj premalo. Za leto 2017 je določena v višini 530 evrov na prebivalca, kar je osem evrov več kot letos, v letu 2018 se bo zvišala na 536 evrov.
Koalicijski poslanci so morali proračunske dokumente izglasovati sami. Nezadovoljni z neusklajenimi postavkami za plače so jim v opozicijskih poslanskih skupinah že v razpravi odrekali podporo, ko kljub pozni uri niso dosegli prestavitve glasovanja, so eden za drugim napovedali obstrukcijo.
Proračunski prihodki v letu 2017 so načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov več od ocene letošnjih prihodkov. Leto pozneje se bodo povečali na blizu 9,3 milijarde evrov. Precej zmernejša rast je predvidena na strani odhodkov - za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 in nato še za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018. S tem se bo proračunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal prihodnje leto, zmanjšal na 306 milijonov evrov. V deležu bruto domačega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018.
Vlada je tokrat državni proračun prvič sestavila skladno z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, po katerem je parlament spomladi letos določil najvišjo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Kot sta poslancem pojasnjevala premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, zato tudi še ni mogoče sprostiti vseh v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov. Omejitve pri odhodkih za plače se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 načrtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi - v višini 1,15 odstotka.
Ker vlada ni znala posreči s točnimi podatki o sredstvih za plače in ostale stroške dela javnih uslužbencev, je bila v razpravi deležna ostrih kritik opozicije. »Na kakšen način boste dobili te milijone? Boste linearno zmanjšali plače ali morda predlagali zvišanje davka na dodano vrednost,« je spraševal Marko Pogačnik iz SDS. Če dogovora ne bo do konca leta, bo po besedah Vraničar Ermanove na odhodkovni strani državnega proračuna treba poiskati enostranske ukrepe. »Vendar pogajanja tečejo. Predlagam, da jih ne ubijemo s tem, da na glas razmišljamo o morebitnih nadaljnjih ukrepih,« je dejala.
Premier je ob začetku obravnave zagotovil, da je državni proračun za prihodnji dve leti usmerjen v prihodnost Slovenije in omogoča temelje spodbudnemu poslovnemu okolju. Drugače so menili predvsem poslanci N.Si in SDS, ki so vladi očitali uveljavljanje vedno novih dajatev za gospodarstvo. Januarja 2017 se na primer zvišuje davek od dohodkov pravnih oseb. Po drugi strani se bo prihodnje leto nekoliko preoblikovala lestvica za odmero dohodnine, da bodo manj obremenjene plače tistih, z višjimi prejemki od povprečnih. To ni všeč poslancem ZL, ki so v razpravi opozarjali, da se ob znižanju dohodnine za deset odstotkov najbolje plačanim nadaljuje zategovanje pasov za vse ostale. Povprečnina, ki se iz državnega proračuna zagotavlja občinam, se zvišuje, a po mnenju občinskih združenj premalo. Za leto 2017 je določena v višini 530 evrov na prebivalca, kar je osem evrov več kot letos, v letu 2018 se bo zvišala na 536 evrov.
Koalicijski poslanci so morali proračunske dokumente izglasovati sami. Nezadovoljni z neusklajenimi postavkami za plače so jim v opozicijskih poslanskih skupinah že v razpravi odrekali podporo, ko kljub pozni uri niso dosegli prestavitve glasovanja, so eden za drugim napovedali obstrukcijo.
