Goyensova: Ceta potrošnikom ne prinaša nobenih večjih koristi
Andrej Šinko
Trgovinski in investicijski sporazum Ceta med Evropsko unijo in Kanado po besedah direktorice Evropske zveze potrošnikov Monique Goyens evropskim potrošnikom ne prinaša nobenih večjih koristi, še več, prinaša jim številna tveganja. Zato meni, da članice povezave sporazuma v obliki, v kakršni je, ne bi smele podpreti.
Da Ceta evropskim potrošnikom ne prinaša posebnih koristi, je pokazala analiza organizacij za zaščito potrošnikov v 42 državah članicah evropske potrošniške zveze, je poudarila Goyensova. Daleč največje tveganje je, da bodo tuji investitorji iz Kanade lahko uveljavljali posebne pravice pri vlaganjih v evropskih državah na način, ki lahko ogrozi pravico nacionalnih vlad pri zaščiti potrošnikov, delavcev, javnega zdravja in okolja. »V Beucu nam to zadošča, da državam odsvetujemo sklenitev sporazuma v obliki, kakršno ima sedaj,« je poudarila Goyensova.
Vlade bi morale razčistiti sporna vprašanja in sive cone glede Cete, da bi ustvarile varen okvir. Posledice sporazuma bodo daljnosežne, zato si je treba vzeti čas in popraviti določila, ki so nesprejemljiva za vidika civilne družbe oziroma suverenosti države. Ceta je prva, ki gre skozi celoten proces Evropske unije, zato mora biti izvedena odlično, saj bo vzorčni primer za prihodnje sporazume. Pri tem je pomembna transparentnost, a glede Cete so se pogajali na skrivaj.
»Zato smo v Beucu zelo zaskrbljeni zaradi nenadne spremembe stališč slovenske vlade, ki je bila v prejšnjih tednih zelo kritična do Cete. Slovenske in tudi druge vlade bomo pozvali, naj preložijo odločitev glede Cete in si vzamejo čas za jasne odgovore. Ne smemo se zavezati nečemu, o čemer nismo povsem prepričani, pa čeprav za ceno nekajmesečnega zamika,« je prepričana Goyensova.
Naslednja velika slabost sporazuma, ki jo je poudarila, je dejstvo, da Ceta do neke mere predstavlja stranska vrata za podoben sporazum z ZDA TTIP, ki je vsebinsko za potrošnike še veliko bolj kontroverzen. »Skozi poglavje o zaščiti tujih investitorjev, bi 50.000 ameriških podjetij lahko uporabilo svoje kanadske podružnice za vlaganje tožb v Evropi,« je pojasnila. Določila glede tujih investitorjev v razvpitem, a prekinjenem TTIP, bi bila po njenem mnenju lahko celo bolj dorečena, saj je bil TTIP veliko bolj na udaru javnosti.
Če vzamemo primer pravice dostopa do vode, je to zelo pomemben primer tega, kaj bi šlo lahko narobe s Ceto. Pravico dostopa do vode bi tuji investitorji, ki imajo trenutno koncesijo za uporabo vode, lahko spodbijali. To pomeni, da bi v prihodnosti lahko tožili vlado, če bi želela denimo zaostriti pogoje teh koncesij, s čimer bi hotela prebivalcem olajšati dostop do vode.
»Vlada bi, če bi sodišče odločilo v prid investitorja, morala podjetju plačati tudi večmilijonsko odškodnino, seveda v breme davkoplačevalcev. Zato je za nas nesprejemljivo, da bi zakonodaja, ki ureja zadeve v javnem interesu, postala podrejena zasebnim interesom tujih vlagateljev,« je stališče Beuca predstavila Goyensova. Ob tem je dodala, da bi potrošnik od takšnega sporazuma moral imeti koristi, denimo razširitev zaščite na področju poslovanja s karticami, roaminga, pravic v letalskem prometu, spletnega nakupovanja in podobnega, vendar teh vprašanj sporazum ne ureja.
Ceto naj bi predvidoma podpisali 27. oktobra na vrhu Evropske unije in Kanade v Bruslju. Pred tem pa mora soglasje k podpisu sporazuma podati vseh 28 članic Evropske unije. Ministri, pristojni za trgovino, bodo o tem odločali v torek, zaradi političnih zapletov v Belgiji pa to visi še v zraku. V primeru podpisa bo sporazum nato predvidoma v začasni uporabi že po potrditvi v Evropskem parlamentu v začetku prihodnjega leta, vmes pa bodo potekali ratifikacijskih procesi po nacionalnih parlamentih članic unije.
