Država vztraja pri hitri cesti Velenje-Šentrupert, ki je od trase Velenje-Arja vas dražja za 188 milijonov evrov
Združene iniciative Savinjske doline so danes v Parižljah pripravile shod proti hitri cesti Velenje-Šentrupert. Kot je ob tej priložnosti povedal predstavnik Civilne iniciative Braslovče Urban Jeriha, se z izgradnjo omenjene ceste prometna učinkovitost med Velenjem in Celjem ne bi izboljšala, zaradi rušitev ob trasi bi morali preseliti 43 družin.
Predvidena trasa bi po besedah Jerihe uničila 51,6 hektarjev prvovrstnih kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini, čemur nasprotuje kmetijsko ministrstvo. Če bi cesto postavili na trasi Velenje-Arja vas, pa bi se morali odpovedati zgolj 13 hektarjem slabših kmetijskih zemljišč.
Jeriha je tudi dejal, da je trasa Velenje-Šentrupert za 188 milijonov evrov dražja od trase Velenje-Arja vas. Tako draga naložba bi po njegovem mnenju oddaljila izgradnjo ceste do Koroške.
"Od leta 2007 je naše vodilo, da se zavzemamo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Celjem in Velenjem. Verjamemo, da so pametne rešitve lahko Slovencem v korist, slabe pa nam škodijo", je povedal Jeriha.
Opozoril je, da so se napake zgodile že pri vrednotenju trase Velenje-Šentrupert leta 2007. Na najvišji ravni so to prvič potrdili leta 2011, ko je vladna medresorska delovna komisija ugotovila, da je študija variant, s katerimi so izbrali potek trase, neprepričljiva, da je bila uporabljena metodologija vrednotenja vplivov na kmetijska zemljišča neprimerna in da je bolj smiselno ter racionalno usmeriti pozornost na razvoj in modernizacijo obstoječe cestne mreže.
Jeriha je tudi pojasnil, da so od leta 2008 do danes na okoljsko ministrstvo že 18-krat poslali zahtevo po ponovnem vrednotenju trase ceste Velenje-Šentrupert, s katerim bi popravili napake, a ministrstvo tega noče storiti.
"Da bi izboljšali in omogočili izvedbo tretje razvojne osi, bi okoljsko ministrstvo moralo upoštevati vsa sedaj znana dejstva in ponoviti vrednotenje. Država pa naj spoštuje Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Kot dobra rešitev se kažejo vzhodne variante, ki povezujejo Celje in Velenje in izkoriščajo obstoječ prometni koridor, zato je gradnja cenejša, hitrejša in več sredstev ostaja za razvoj ostalih cest", še meni Jeriha.
