Težave Spominskega parka Teharje niso le okoljske narave

Slovenija | 07.10.2016, 17:17

Društvo Združeni ob lipi sprave je pred nedeljskim pogrebom žrtev partizanskega revolucionarnega nasilja iz Krimske jame v Begunjah pri Cerknici pripravilo srečanje o tem, ali je skrivnost Krimske jame res razkrita. Pred dnevi pa se je z žalno slovesnostjo v Hudi Jami pri Laškem začel tudi javni pogreb tamkajšnjih žrtev. Njihovo zadnje počivališče bo pokopališče Dobrava pri Mariboru, čeprav sta tako Katoliška Cerkev kot civilna družba zahtevali, naj bodo pokopane v spominskem parku na Teharjah. A to trenutno ni mogoče, o čemer smo med drugim govorili v oddaji Pogovor o.

Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, da na širšem območju Teharij in Bukovžlaka gostujejo vsaj štiri odlagališča, ki imajo ustrezna dovoljenja, in eno odlagališče, ki dovoljenja nima. "Vsa ta odlagališča v prostoru puščajo določene okoljske probleme, posledice, predvsem velika odlagališča, ki so v oskrbi Cinkarne Celje." To terja številne sanacijske ukrepe. "Naše stališče je bilo, da je treba najprej urediti vse potrebne sanacijske posege na tem širšem območju in potem zagotoviti možnost, da se na območju, kjer je Spominski park Teharje, dostojno uredi vso infrastrukturo, ki je nujna tako za pokopališče kot za sam park, ki bo imel trajen mir pred vsemi okoljskimi vplivi." Sanacijski ukrepi se bodo po besedah Podlipnikove zgodili v prihodnjih dveh, treh letih.

V Novi Slovenski zavezi opozarjajo, da je v zvezi s spominskim parkom na Teharjah treba rešiti tudi ostala vprašanja. Njen predsednik Peter Sušnik je omenil, da spominski park niti ni končan, prav tako ni skrbnika, ki bi poskrbel za to. "Tam je mešano lastništvo. Del je v lasti Mestne občine Celje, del financ sodi k Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, skrbništvo nad izvajanjem Odloka o zaščiti spomenika ima Ministrstvo za kulturo. Imamo nek hibrid, nad katerim nihče nima pristojnosti, da bi stvari pognal v tek, da bi lahko prišlo do dokončne rešitve in podobe parka."

O neurejenosti spominskega parka na Teharjah je spregovoril tudi generalni tajnik Slovenske škofovske konference pater Tadej Strehovec. "Nedavno sem bil na Teharjah z gosti iz tujine. Tam dejansko ni niti osnovnih informacij, čemu tam stojijo tisti objekti in kakšna je narava tistega prostora." Kot je dodal pater Strehovec, je bil po pogovorih z oblastmi oblikovan predlog, da bi na Teharjah stale spominske plošče z imeni vseh slovenskih žrtev nasilja med in po drugi svetovni vojni. "Tako bi dejansko dali žrtvam ime in priimek. Vsi, ki bi obiskali ta prostor, bi se tako lahko spomnili konkretnih ljudi."

Da bodo Teharje pomemben preizkus za našo državo, je poudaril predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. "Dejansko je čas, da izoblikujemo dialog, pogajanja, pritisk in pričakovanja." Dežman je v nedavnem dopisu pozval tudi ministrstvo za kulturo, naj se pridruži ostalim ministrstvom ter se dejavneje vključi v reševanje problematike prikritih morišč in grobišč, posledično pa tudi v spravni proces. Vladna komisija, ki jo vodi, je namreč pred kratkim prav ministrstvo za kulturo prosila za program dejavnosti v zvezi s problematiko spominskega parka na Teharjah, a odgovorov še ni dobila.