S cetom nad Ceto
Komentarji | 26.10.2016, 02:19
Zadnje dni se marsikdo sprašuje, kaj neki je ta CETA, o kateri se zdi, da odloča peščica Valoncev, in kdo so sploh Valonci?! Zakaj je nek trgovinski sporazum med Kanado in Evropsko unijo dvignil toliko pene, da niti ni videti, kaj se skriva pod njo, voda ali mlaka?
Če ima toliko nasprotnikov, ne more biti nedolžna stvar. Ljudem ni vseeno, kakšne spremembe bo CETA prinesla družbi. Ravno zaradi pritiska javnosti so pogajanja postala vsaj delno transparentna. In so se začela zapletati. Pri sporazumu nekateri najbolj očitajo premajhno vpletenost javne razprave v ključne dele in dajanje prevelike moči velikim multinacionalkam. Eden izmed členov podjetjem s sedežem v Kanadi, med njimi je veliko ameriških podjetij, omogoča tožbo podjetij v EU zaradi odgovornosti ob morebitni izgubi prihodkov. Zato so Valonci, prebivalci regije znotraj Belgije, prepričani, da bi morali bolj razjasniti vprašanje razreševanja sporov med vlagatelji in državami.
Kaj je torej Ceta? Trgovinski sporazum, ki bi povečal rast trgovanja in neposrednih finančnih investicij med podpisnikoma. Zaradi ukinjanja carinskih dajatev bodo nižje cene blaga, kar bo povečalo izbor potrošnikom. Nižji bodo stroški poslovanja za podjetja iz EU in Kanade. Podjetjem v Uniji olajšuje prodajo storitev v Kanado, omogoča jim sodelovanje na javnih razpisih v omenjeni državi. In še kaj dobrega bi se našlo.
Pri tem se vprašam, le kdo ne bi vseh mogočih izdelkov kupoval za korenito nižjo ceno? In le kateri podjetnik ne bi skakal od sreče, če bi izpuhtele mnogotere birokratske ovire pri poslovanju? A o tem, kaj vse bodo plusi in kje minusi, so lahko opazovali le izbranci. Peščica njih. Javnost med pogajanji in snovanjem sporazuma CETA namreč ni imela prav nobenega vpogleda v vsebino. Tako se je upravičeno vzplamtelo nezaupanje.
Tesnejše povezovanje z ZDA, Kanado in drugimi državami bi bilo gotovo tudi zelo koristno. Zato je velika škoda, da politika glede vsebine CETA vztraja pri nesmiselnih predlogih, ki jih vsiljujejo grabežljive korporacije. Tako se namreč otežuje odpiranje mednarodnega trgovanja, ker le-to v javnosti dobiva čedalje močnejši prizvok nečesa negativnega. Na okoljskem, zdravstvenem, delavskem in še številnih drugih področjih.
Okoljevarstvena Umanotera je eden največjih nasprotnikov sporazuma z drugo največjo državo na svetu, zaznamovano z javorovim listom. Saj CETA spodbuja hitre in enostavne postopke vlaganja v nove obrate. Tako se bojijo, da bo na sosednjem zemljišču čez noč zrasla tovarna, njeni lastniki pa ne bodo imeli nikakršnega dokumenta o škodi, ki se utegne zgoditi v okolju.
Nekateri ekonomisti pravijo, da sporazum za Slovenijo ne omogoča nobenih novih delovnih mest. Tudi gospodarske rasti ne bo opaziti. Ker je naša menjava s Kanado relativno majhna in bolj vezana na države EU. Nedvomno bodo za večino blaga cene upadle. In dobili bomo konkurenco.
Po vzoru Valoncev se zdi, da v svetu trenutno prevladuje nagib nasprotovanja obsežnejšim mednarodnim dogovarjanjem, ki bi lahko širila globalizacijo in s tem njene posledice. Kanadi sicer težko očitamo globalizacijski pohlep, zato se sporazumu TTIP z ZDA, ki veljajo za simbol plenilskega kapitalizma, obeta še hitrejši propad. Morda bi interese enih in drugih zgladili s prevetritvijo trgovinskega sporazuma in spremembami členov, ki zdaj bodejo nekatere Evropejce, pa če upravičeno ali ne.
Valonci so peščica v Uniji, toliko kot jih je kot prebivalcev Maribora. Zato se mi poraja dvom, če je res več minusov kot plusov pri tem trgovanju. Sami želijo le več zagotovil v zvezi z naložbenimi sodišči, prek katerih bi ameriške multinacionalke utegnile omejevati visoke okoljske in socialne standarde v Evropi.
Tudi jaz ne bom sodila o tem, kaj je bolj prav in kaj ne, saj je sporazum preobsežen, da bi ga v celoti preučila.
Po eni strani gradimo zidove pred ljudmi, ki bežijo pred vojnami in nasiljem, ker se težko dogovorimo o pravični razporeditvi bremena, po drugi pa nasprotujemo tudi sporazumom, o katerih sploh ne vemo dovolj. Šepa demokracija, morda fleksibilnost in odzivnost Evropske Unije in Slovenije, ali pa želja in volja po ustvarjanju dobrega ZA ljudi in ZA državljane?
Tako do nas pridejo le informacije, ki jih oblast in njeni mediji izberejo, da se nas dotaknejo in se usmerimo. Bodimo razumni in previdni, naj vam pri mnenju in presojanju, kaJ je prav, pomagata dva latinska pregovora, o denarju in o vplivu:
Omnia nummus emit venditque, dat et dana demit. Denar vse kupuje in prodaja, daje in dano vzame.
Duo sunt instrumentia ad omnes res aut confirmandas aut impugnandas, ratio et autoritas. Z dvema sredstvoma se vse stvari lahko potrdi ali ovrže - z razumom in oblastjo.
