Na festivalu Ritem srca bo tudi Rebeka Prelesnik

Festival Ritem srca | 22.09.2016, 08:02

Mlada ustvarjalka, ki smo jo na festivalu Ritem srca spoznali lani, se letos ponovno vrača. Z novo pesmijo in veseljem, ker sme na ta način pričevati. V oddaji Ritem srca smo poklepetali tudi z Rebeko Prelesnik.

S katero pesmijo se letos predstavljaš?

Letošnja pesem ima naslov Grem s teboj.

Kdaj, kako in zakaj je nastala?

V postnem času sem svojega moža Alena vprašala, če bi mi napisal besedilo, ker sem želela sodelovati na festivalu Ritem srca. Bil je pripravljen, o tem sva se veliko pogovarjala in pesem je napisal tako, da izraža tisto, kar sama čutim,

Kaj bi zaželela svoji pesmi, ki gre sedaj med ljudi?

Pesmi ne bi bi zaželela veliko, zaželela pa bi ljudem, ki jo bodo poslušali: da jih nagovori, da jim pomaga v tistih težkih trenutkih, ko se jim zdi, da jim gre vse narobe in da jih dvigne.

Kakšen ritem prinaša in kaj sporoča srcu?

Zase bi lahko rekla, da me dvigne, dviguje duha in srce je bolj poskočno.

Tebi najlepši verz, misel v pesmi?

Moj najljubši verz je:

Prašni cesti namenim nasmeh,

nič ne skrbim,

vem, kam želim.

Kdaj si se prvič srečala s sodobno krščansko glasbo?

Najprej sem se srečala na Uskovniških tednih, to je bilo poslušanje glasbe na drug način, kot sem bila vajena v domači župniji, kjer smo peli tako imenovan mladinske pesmi. Spoznala pa sem tudi Gregorja Strajnarja, njegovo kitaro in pesmi in sem ugotovila, da se preko pisanja pesmi da izliti svoje čutenje do Boga. Takrat se je zame začel nek drugačen pomen sodobne krščanske glasbe. Predvsem pa sem to nadgrajevala z vsakim letom v Stični, ko je bil festival Stična mladih in tiste pesmi, ki so se pele na odru, so nekako odšle z mano domov in sem jih poskušala deliti tudi v svoji župniji.

Kdaj si začela ustvarjati to zvrst glasbe?

Ja, festival Ritem srca je bil prava pobuda in zame je bilo lani to prvič. Upam, da bom v tej smeri tudi nadaljevala. Dve skladbi sta že, čez nekaj časa pa, upam, samostojna zgoščenka.

Kdo je tvoj glasbeni vzornik – v Sloveniji, v tujini?

Zelo rada poslušam ustvarjanje Alfe in Omege, Svetnika, Odseva, Petre Stopar, od tujih zasedba pa predvsem rada slišim pesmi Hillsona, Francesca Battistelli.

Kaj bi spremenila, da bi bila sodobna krščanska glasba bolj prisotna na koncertih, srečanjih v Sloveniji?

Osebno se mi zdi, da je pri teh pesmi tako, da če se jih več slišiš, jih ljudje tudi lažje ponotranjijo. Če se vrtijo na radiih, če jih slišiš na koncertih, potem pridejo tudi v srca ljudi in posledično si ljudje želijo tudi nekaj več, mogoče v drugačni smeri. Tudi ustvarjalci začutijo, kakšne zmožnosti se odpirajo v različne smeri, potem nastanejo tudi nove pesmi, ki mogoče drugače vplivajo na ljudi in se take zvrsti bolj primejo. Sama si želim še naprej ustvarjati in če bo tudi katerega druga radijska postala želela predvajati sodobno krščansko glasbo, bo to zelo pozitivno.

Kako vidiš svoje glasbeno ustvarjanje čez deset let?

Mogoče bo pa na vrsti že druga zgoščenka in seveda kakšne koncert. Predvsem v stiku s publiko so lahko pesmi bolj slišane, ko te ljudje začutijo, začutijo tudi to, kar jim želiš sporočiti.

Kako doživljaš festival Ritem srca?

To je srečanje glasbenikov, ki slavijo Boga, in ljudi, ki radi poslušajo tako glasbo, to zvrst in obenem verjetno, upam in si tudi želim, želijo preko poslušanja in preko petja tudi sami slaviti Boga.

Tvoje vabilo na festival Ritem srca vsem ljudem, ki imajo radi tovrstno glasbo?

Pridite 13. oktobra v Šentvid, kjer se bo pelo, na odru in pod njim.

Kaj bi zaželel vsem tistim, s katerimi boste danes skupaj na odru?

Vsem soustvarjalcem na odru želim, da bi s pesmijo častili Boga in bili v veselje tudi ljudem.