Draga 2016 o migrantih, zamejcih, pravoslavju in krizi Evrope

Slovenija | 05.09.2016, 15:11

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah nad Trstom so včeraj sklenili 51. študijske dneve Draga 2016. ki jih od leta 1966 organizira Društvo slovenskih izobražencev. Sklepni dan so začeli s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Nadškof Jurkovič, do nedavnega apostolski nuncij v Moskvi, je zatem spregovoril o pravoslavnem vzhodu danes. Sklepno predavanje pa je imel zgodovinar Janko Prunk, ki se je ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije spraševal, kakšna je lahko prihodnost stare celine, ki očitno doživlja hudo krizo.

Letošnji Dragi je vrata odprla petkova okrogla miza o migrantski problematiki, na kateri so spregovorili predstavnica visokega komisariata Združenih narodov za begunce Veronika Martelanc, tržaški zgodovinar in izvedenec za migracijske pojave Aleksej Kalc in vodja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger. V ospredje so postavili človeka migranta, njegovo stisko, možne oblike pomoči, pa tudi uradne postopke, skozi katere mora iti na poti do cilja. Na soboti okrogli mizi je bila v ospredju zamejska skupnost. O družini in družbi, jeziku in identiteti so spregovorili Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot in Martin Maver. V svojih razmišljanjih so poudarili, da manjšina brez materinščine brez jezika nima prihodnosti. V soboto zvečer so podelili tudi peto Peterlinovo nagrado, ki sta jo prejela kulturni delavec iz Beneške Slovenije Giorgio Banchig in Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu. Podelitev nagrade so povezali s proslavo ob 25. obletnici samostojne Slovenije. Ob tem sta zbrane nagovorila slovenski minister za kulturo Anton Peršak in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec.

Draga se je včeraj nadaljevala s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Ivan Jurkovič. V pridigi se je ustavil pri evangeliju, ki je včasih precej radikalen, strog. Jezus od tistih, ki želijo biti njegovi učenci, zahteva, da „dajo življenje“. Vprašal se je, kaj pomeni dati življenje? In zatem iskal dogovore. Dati življenje za družino, za otroke, za domovino … V tem smislu radikalnost, ki jo zahteva evangelij, ni pretirana. Nadškof Jurkovič je pri tem omenil kanonizacijo Matere Terezije: „Poglejete, skoraj vse njeno življenje, vse kar se je zgodilo z njenim življenjem, je pravzaprav odgovor na današnji evangelij.“ Njeno radikalno uresničevanje evangelija je nagovarjalo tudi pripadnike drugih verstev, je poudaril nadškof Jurkovič in dodal: „Radikalno je spremenila tudi ljudi drugačnega prepričanja, spremenila človeško življenje, zedinjala je narode …“ Nadškof Jurkovič je zbrane povabil, naj nova svetnica, ki je poznala naše kraje, jezik, značaj, pomaga Slovencem, da bi izbrali radikalno pot evangelija in postajali Kristusovi učenci.

Maši je sledilo predavanje, v katerem je nadškof Jurkovič predstavil današnji položaj ruske pravoslavne Cerkve, ki v zadnjih petindvajsetih letih doživlja velik preporod, krepi pa se tudi v zahodni Evropi. Za rusko pravoslavje, pa tudi za rusko državo, je dialog s katoliško Cerkvijo zelo pomemben. Pri tem je spomnil na pomladno srečanje papeža Frančiška in ruskiega patriarha Kirila na Kubi: „Jasno, da smo vsi veseli, da se je pri papežu Frančišku zgodilo sečanje v Havani, srečanje, ki je zgodovinsko, ki je edintveno, ki je mejnik. Zdaj bo potrebno narediti samo to, da bo tako enkratno srečanje postalo na nek način rutina navadnega življenja in da bo resnično lahko postalo vir novih navdihov za nove vizije Evrope.“

Študijske dneve je popoldne sklenilo predavanje zgodovinarja Janka Prunka na temo Evropa, kam?. V njem je predavatelj predstavil zgodovinski oris razvoja Evrope od antike do danes. Kot je poudaril, je Evropa doživela že več kriz, podobnih današnji. Dejstvo je, da je iz vsake krize oziroma vojne zopet vstala iz pepela. Janko Prunk za izhod iz krize predlagal sedem točk, ki jih je oblikoval nekako takole: „Evropa naj nadaljuje svojo integracijo na gospodarskem, socialnem, varnostnem in zunanjepolitičnem polju. Pri tem pa mora upoštevati mnoštvo narodnih individualnosti, ki jim mora zagotavljati ohranjanje njihove kulturne in nacionalne samobitnosti in enakopravnosti, ki se mora izkazovati v materialni solidarnosti med članicami EU. Evropa naj se poda v reforme socialnega in tržnega gospodarstva s poudarkom na socialni varnosti ...“ Evropa se mora po njegovih besedah zavzemati za resničen mir v svetu, resno se mora lotiti ukrepanja za sonaravni razvoj in zaščito okolja, usmerjeriti se mora v skrb za kakovost življenja. Razmisliti mora tudi o skupni strategiji reševanja vprašanja migrantov. Kot zadnjo točko pa je Janko Prunk predlagal: „Evropa naj si prizadeva za uveljavitev moralnihetičnih načel v javnem delovanju. S tem razmišljanjem in debato, ki je sledila, so včeraj popoldne sklenili letošnje študijske dneve Draga.