Rusko-ukrajinsko obtoževanje in oboroževanje
Svet Petra Stopar
Napetost med Rusijo in Ukrajino se stopnjuje. Potem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko včeraj odredil najvišjo bojno pripravljenost vojske, Kijev od Moskve zahteva, naj predloži dokaze o tem, da sta dva ukrajinska obveščevalca nameravala izvesti teroristični napad na Krimu in nanj vdreti. O tem je na nujnem zasedanju za zaprtimi vrati razpravljal najvišji svetovni varnostni organ.
Potem, ko je Rusija sporočila, da je v začetku tedna preprečila teroristične napade ukrajinske vojaške obveščevalne službe na Krimskem polotoku in odbila oborožen napad ukrajinske vojske, se je včeraj na zahtevo Ukrajine sestal Varnostni svet Združenih narodov.
Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih Volodimir Jelšenko je dejal, da je od ruske strani zahteval, naj varnostnemu svetu predložijo dokaze za obtožbe, o katerih govorijo in ki naj bi pričali o domnevni ukrajinski teroristični zaroti. Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin je namreč domnevna dejanja Ukrajine na Krimu opisal kot jasno sabotažna in teroristična. Domnevni napad naj bi po njegovih besedah kazal na kaos v Kijevu in na poskus Ukrajine, da bi s tem preusmerila pozornost. A Jelšenko je dejal: »Če ruske obtožbe o domnevnem poskusu terorističnega napada s strani Ukrajine na meji s Krimom držijo, kje so potem dokazi za to, posnetki, sporočila, fotografije ali karkoli? Za zdaj imajo samo besede.«
Ukrajina poudarja, da nima nikakršnih namenov pridobiti ozemlja nazaj s silo. Tako je Porošenko ocenil, da obtožbe predstavljajo le nov izgovor Moskve za vojaške grožnje, sam pa je odredil najvišjo bojno pripravljenost ob meji s Krimom in na meji z uporniki v vzhodnem delu države kot odziv na načrte Rusije, ki namerava na Krimu poostriti varnostne ukrepe na kopenskih in morskih mejah.
Ruska tiskovna agencija Tass pa je poročala, da se želi Porošenko po telefonu neposredno pogovoriti tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, podpredsednikom ZDA Joem Bidenom ter predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.
