p. Miran Špelič
Br. Miran Špelič o diakonisah v prvi Cerkvi
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je prejšnji teden ustanovil študijsko komisijo, ki bo preučila vprašanje diakonis, zlasti njihovo vlogo v prvih stoletjih Cerkve. O tem smo se pogovarjali z br. Miranom Špeličem.
Kot je na nedavnem srečanju z vrhovnimi predstojnicami ženskih redov dejal papež, mu je nek sirski teolog povedal, na naj bi bila naloga diakonis v prvi Cerkvi pomagati pri krščevanju žensk s potopitvijo, zaradi dostojnosti so jih one krstile, pri krstu so tudi mazilile telesa žensk. Kadar so bile tožbe glede zakona, ker je mož pretepal ženo in se je ta šla pritožit škofu, so bile diakonise zadolžene za pregled ran, ki so na telesu nastale zaradi moževega pretepanja in o tem so poročale škofu.
V naših medijih smo lahko zasledili napačno poročanje, da bo ta komisija preučila možnost imenovanja žensk za diakonsko službo. Ali obstaja možnost, da bi diakonsko službo v taki obliki, kot jo danes opravljajo moški, lahko opravljale tudi ženske, smo vprašali br. Mirana Špeliča, ki odgovarja:
»Ne vem. Precej bo odvisno od samega rezultata teh študij in raziskav. Mislim pa, da je malo verjetno. Tudi sama diakonska služba je fleksibilna in se spreminja glede na kraje, čase in okoliščine. Danes diakoni opravljajo druge stvari, kot so jih opravljali pred 50 leti. Drugi vatikanski koncil je dal nov zagon, diakoni imajo neko mesto v Cerkvi, ki ga prej niso imeli. Prej je bilo to samo vmesno obdobje pri posvečevanju duhovnika – ko so bili najprej nižji, nato višji redovi, slednjič prezbiterat. Ob uvedbi stalnega diakonata so se pojavile nove funkcije. Stalni diakonat je v Cerkvi neka novost. Čeprav se zgleduje po antičnem diakonatu, je vendarle nov. ali bodo ženske posvečene, ali bodo nosile to ime, ali pa bodo samo postavljene v neko službo, ne vemo. Gotovo pa je, da bodo nekaj delale v Cerkvi, ker še vedno so, včasih manj, včasih več. Mislim, da je pomembno, da skrbimo za to, da bo tudi ženski element navzoč v Cerkvi.«
