Novković: Podjetja so že plačala za davčno prestrukturiranje

Slovenija 19. 07. 2016, 01:21

Ministrstvo za finance, ki ga je do nedavnega vodil Dušan Mramor, predlaga sveženj davčnih sprememb. Pri dohodnini bodo razbremenili nižji in srednji razred ter nagrade za uspešnost, ohranja se 50-odstotni razred. Davek od dohodka pravnih oseb bo višji za dve odstotni točki. Po mnenju Gospodarske zbornice predlog obremenjuje podjetja in je nepravičen do zaposlenih v gospodarstvu.

 

Vlada želi razbremenitev nekaterih plač pokriti z dodatno obremenitvijo večine podjetij, namesto da bi zmanjšali javno porabo, je za Radio Ognjišče povedal izvršni direktor GZS Goran Novković. Medtem se strošek dela v javnem sektorju vsako leto povečuje. Novković pravi, da imamo že zdaj za več kot 600 milijonov evrov višjo javno porabo, kot je povprečje javne porabe članic EU. »Že v tem trenutku imamo neuravnoteženost. Seveda so zelo različne situacije v javnem sektorju. Nekateri imajo zelo nizke plače, eni imajo zelo visoke anomalije, ko gre za dodatke in tako naprej. A če gledamo povprečje , imamo situacijo, da je od aprila 2008 do aprila 2016, število zaposlenih v javnem sektorju države celo naraslo za 14 tisoč, medtem ko se je v gospodarstvu zmanjšalo za 60 tisoč. To je percepcija s popolnima napačnim pojmovanjem, da je nekdo v javnem sektorju varčeval bolj kot drugi v državi. Ni res, ravno obratno je bilo.«

Zaposleni bodo sicer z davčno reformo ob istih bruto prejemkih res dobili nekaj višje neto izplačilo. Vendar pa za podjetja strošek dela zaradi tega ne bo nič nižji, konkurenčnost se ne bo izboljšala.

»Konkurenčnost se bo povečala samo v delu tistih, ki bodo nekoliko razbremenjeni v bruto plačah, kar pomeni višje neto plače, na drugi strani pa pomeni, da bodo podjetja plačala več, približno 60 milijonov več. Če vzamemo vse skupaj, je skoraj nesmiselno govoriti o kakšni veliki razbremenitvi, ker gre vse skupaj samo za 100 milijonov razbremenitve. Za primerjavo, Avstrijci imajo 5,2 milijarde evrov vredno davčno reformo, ki so je začeli pred pol leta in trajala bo še 2-3 leta, ampak pri njih se vse postopke od začetka do konca pozna in vsi so že praktično uzakonjeni.«

Novković opozarja na nepredvidljivo davčno zakonodajo in postopke. »Mi bi še enkrat pozvali vse vpleteni strani, tako vlado kot opozicijo, vse zaveznike, da se končno usedemo in pripravimo pravo davčno reformo, ki bo pomagala zvišati neto plačo tako zaposlenih v gospodarstvu in javni upravi, hkrati pa zmanjšati javno porabo tam, kjer ni nujno.«

Davčni izpad pa bi ministrstvo za finance pokrilo tako, da bi davek na dobiček podjetij z zdajšnji 17 odstotkov zvišalo na 19 odstotkov. Torej bo država izpad dohodnine nadomestila z višjim davkom na dobiček, kar bo plačalo gospodarstvo z višjimi davki. »Ne samo to, da bo v večini plačalo z višjimi davki dohodnino. Gospodarstvo je to že plačalo, v zadnjem letu in pol je gospodarstvo plačalo v svojem imenu v imenu zaposlenih za 150 milijonov višje dajatve od obremenitev drugih oblik dela, nerednih delovnih razmerij. Pa še takrat je bilo obljubljeno, da bo to pravzaprav primerjava za razbremenjevanje plač, da bodo šle druge obremenitve navzgor, redne plače po obremenitvah a navzdol.«

Novković še opozarja, da DDV ni bil znižan, navzgor je šla še vrsta dajatev. »Vzeti en majhen delček iz celotnega spleta ogromnih davčnih obveznosti, ki jim imamo pri nas, in to predstaviti kot veliko anomalijo, hkrati pa vemo, da imamo anomalije tudi navzgor pri dajatvah, kjer so visoke stopnje, je nekorektno. Zlasti zato, ker menimo, da je gospodarstvo v svojem imenu in v imenu zaposlenih, že davno poplačalo to, kar vlada zdaj govori, da hoče dati tako državljanom kot podjetjem,« povedal izvršni direktor GZS.

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov so nezadovoljni s predlaganim davčnim prestrukturiranjem, s katerim vlada načrtuje razbremenitev srednjega in nižjega razreda. Prepričani so, da bo tako imenovana »mini davčna reforma« razbremenila najbolje plačane kadre, ne pa visoko izobraženega razvojnega kadra, ki je po njihovem mnenju nosil največje breme gospodarske krize. »1000 evrov na letni ravni bodo namreč zaradi davčne reforme pridobili zaposleni, ki imajo 4060 evrov plače bruto na mesec. Na žalost je v realnem sektorju zelo malo zaposlenih inženirjev, ki bi prejemali tako plačo. Torej ključnih razbremenitev razvojni, najbolj perspektiven kader v Sloveniji ne bo deležen. Glede na predlog bodo ti z 2800 evrov bruto plače, ki dejansko predstavlja razvojne kadre, na leto dejansko prejeli le 173 rvtov , je povedala izvršna sekretarka Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov.

Zato v ZSSS-ju predlagajo večjo razbremenitev srednjega razreda, razvojnega kadra.