Z Molitvijo za pravičnost in mir v samostojno Slovenijo

Dogodki | 16.06.2016, 13:31 Tone Gorjup

Slovenska pomlad in osamosvojitev je bila prežeta tudi z molitvijo za „mir in pravičnost“. Ta je dobila posebno mesto v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani oziroma pri Frančiškanih na Tromostovju. Sočasno z molitvijo predstavnikov svetovnih verstev za mir, ki se je na pobudo papeža Janeza Pavla II. odvijala v Assisiju 27. oktobra 1986, so dan molitve in posta za mir pripravili tudi v frančiškanski cerkvi. Molitveno srečanje so ponovili ob prvi obletnici, v času procesa proti četverici, pa je pobuda zaživela kot „Molitev za pravičnost in mir“ ob petkih. O tem je v pogovoru z nami razmišljal takratni župnik pri Marijinem Oznanjenju p. Silvin Krajnc.

Duh Assisija

Frančiškani na Tromostovju v Ljubljani so z navdušenjem pozdravili pobudo danes svetega Janeza Pavla II. za svetovno medversko molitev za mir v svetu v Assisiju. V duhu papeževe pobude so 27. oktobra 1986 povabili vernike v svojo cerkev k molitvi za mir in pravičnost v svetu. Dan so, kot je povedal p. Silvin Krajnc, sklenili z mašo, ki jo je daroval nadškof Alojzij Šuštar. Tudi naslednje leto so ob obletnici srečanja v Assisiju oblikovali dan molitve za mir v svetu. Pobuda je dobila ime „Duh Assisija“ in kmalu so se ji na svojevrsten način pridružili tudi mladi, ki so s pesmijo, molitvijo in pričevanji pod geslom „Podaj mi roko“ začeli nagovarjati ljudi na Prešernovem trgu.

Molitev za pravičnost in mir

Konec maja 1988 so slovenski varnostni organi aretirali Janeza Janšo, Davida Tasiča ter Ivana Borštnerja, pozneje pa še Francija Zavŕla. Obtožili so jih izdaje vojaške skrivnosti. Zatem so jih izročili preiskovalnim in sodnim organom Jugoslovanske narodne armade, ki so vodili sodni proces. V župniji Marijinega oznanjenja, kjer so imeli razvejano študentsko pastoralo, niso stali križem rok. Takratni župnik p. Sivin Krajnc se je tistih dni spomil takole: „Ko so bili ti naši fantje zaprti tam na Roški in se je dogajalo to vrenje ljudi pred zapori, takrat se je porodila ideja, da bi organizirali molitev. In smo povabili ljudi v cerkev, v petek zvečer ob osmih.“ Vabilo je veljalo vsem ljudem, ne le vernim. Odziv je bil izreden, saj je bila cerkev 17. junija 1988 nabito polna, tako kot je za božič ali veliko noč. Srečanje so oblikovali kot nekakšno meditacijo za mir in pravičnost. Kot je povedal p. Silvin Kranjc, so prvi večer oblikovali tako, da so prebirali besedila iz Kocbekovih del, domoljubne pesmi, vmes je bilo nekaj glasbe … Ker je bila cerkev polna, so se frančiškani odločili, da bi ljudi povabili k molitvi tudi naslednji petek. Storili so tako in ljudje so prišli tudi 22. junija, pa 1., 8. in 15. julija. Tako je zaživela petkova molitvena ura za pravičnost in mir. Kot je še povedal p. Silvin, so tisto nedeljo pred sojenjem (17. julija) organizirali „vigilijo za pravičnost in mir“. Uvod vanjo je bila zadnja nedeljska sveta maša, ki jo je daroval nadškof Šuštar. Zbrane je povabil k molitvi, da bi se res zgodila pravičnost. Ob tej priložnosti je nadškof tudi dejal: „Razglašam frančiškansko cerkev za cerkev molitve v naši nadškofiji!“ Noč molitve se je nadaljevala tudi ves naslednji dneva, ko se je začelo sojenje četverici.

Molitvena podpora osamosvojitvi

Molitev za pravičnost in mir v frančiškanski cerkvi se je nadaljevala tudi v času prvih demokratičnih volitev, plebiscita, priprav na osamosvojitev, v času razglasitve samostojnosti in osamosvojitvene vojne, pa tudi v letih po njej. P. Silvin Krajnc je pripovedoval še o tem, kako je molitev spremljala vse pomembnejše in pogosto negotove trenutke na poti k samostojnosti. Frančiškani so poleg tega dali svoje prostore na voljo različnim skupinam, ki so se pozneje preoblikovale v gibanja in celo stranke. Večkrat so „posodili“ elektriko za ozvočenje posameznikom in skupinam, ki so organizirale razne dogodke na Prešenovem trgu. V času osamosvojitve so v dvorani Tromostovja uredili rezervno lokacijo za izvršni svet mesta Ljubljane, če bi se ta moral umakniti iz svojih prostorov … P. Silvin Krajnc je ob koncu še povedal, da je molitev najbolj živa in močna prav v trenutkih stiske. Molitve za pravičnost in mir v taki obliki, kot je bila, danes ni več, še naprej pa živi „Duh Assisija“, ki ga zlasti v frančiškanskih skupnostih obhajajo vsakega 27. v mesecu in ne le v oktobru. Samostojni Sloveniji je p. Silvin ob njenem srebrnem jubileju s Prešernom zaželel edinost, srečo in spravo!

Prisluhnite pogovoru!