Razpustitev sabora bo 15. julija
Svet Petra Stopar
Po samo sedmih mesecih delovanja mandata je hrvaški parlament z veliko večino glasoval za razpustitev, ki bo 15. julija. Takrat bo začel teči ustavni rok za izvedbo predčasnih volitev, ki jih bo razpisala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović. Pričakovati je, da se bodo Hrvati na volišča odpravili v prvi polovici septembra.
Potem, ko je sabor pretekli teden izglasoval nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću, s čimer je padla tudi vlada, ki je bila oblikovana januarja, je danes za samorazpustitev glasovalo 137 poslancev, dva sta bila proti, en vzdržan. Sledila je še vrnitev poslanskega mandata predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku, ki je prejšnji teden odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade.
Hrvaška ustava določa, da mora predsednik države razpisati predčasne parlamentarne volitve najmanj 30 in največ 60 dni od dneva razpustitve sabora. Ta bo 15. julija, s čimer se bodo Hrvatje izognili volitvam v času glavne turistične sezone.
Predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović je že v petek ocenil, da ni nobenega razloga za veselje zaradi padca vlade, danes pa dodal: »To je bolj slab uspeh, ampak to je bil edini način, da odpremo pot predčasnim volitvam. V naši stranki smo si sicer prizadevali za razpustitev sabora z današnjim dnem, a Most je pač hotel 15. julij in z njim se je bilo nemogoče kakorkoli pogovarjati, tudi člani HDZ so v zadnjem trenutku pristopili k tej odločitvi.« Na vprašanje novinarjev, kaj bo parlament počel do takrat, je odgovoril, da to, »kar je zadnjega pol leta – nič«. Milanović je poudaril, da bodo volitve težka naloga za SDP, a da so nanje pripravljeni. Upa, da bodo 4. septembra.
Medtem pa vre v HDZ, ki je za drevi napovedala sejo predsedstva, na kateri bodo odločali o naslednjih korakih, med drugim tudi o usodi predsednika Karamarka. Da pričakujejo njegov odstop, je v pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 potrdil starosta HDZ Vladimir Šeks. Ocenil je, da ima Karamarko največjo odgovornost za dogodke, ki so pripeljali do padca vlade in razpustitve sabora, a da je odgovoren tudi vrh stranke, ki je predsedniku zaupal, da bodo po rušenju vlade uspeli oblikovati novo parlamentarno večino ter se obdržati na oblasti.
