Papež Frančišek priporoča redno branje sv. pisma
Papež: po zgledu apostola Petra izpovejmo vero v Jezusa
Svet Tone Gorjup
Papež Frančišek je pri opoldanski molitvi zbranim na Trgu sv. Petra v Vatikanu omenil vrsto dogodkov, ki potrebujejo molitveno podporo in našo solidarnost. Spomnil je na enkraten dogodek na Kreti, kjer po julijanskem koledarju slavijo binkoštni praznik. Danes so se tam na vesoljnem cerkvenem zboru pravoslavnih cerkva, zbrali pravoslavni patriarhi in škofi, da bi iskali pot edinosti. Ob jutrišnjem svetovnem dnevu beguncev, ki ima za letos geslo: „Mi smo na strani tistih, ki so primorani bežati“, je papež povabil k poživitvi zavzetosti v gradnji miru in pravičnosti v skladu z Božjo voljo, k čemur smo poklicani prav vsi. Osrednji del nagovora pa je namenil evangeljskemu odlomku in povabil vse verne, naj po zgledu Petra izpovemo vero v Jezusa in gremo za njim.
Sveti oče je v opoldanskem nagovoru priklical v spomin Jezusovo vprašanje zastavljeno apostolom: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« In ko je Jezus slišal o ugibanju množic, ki so ga cenile kot preroka, se je obrnil naravnost na apostole: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«, saj mu je bilo še več do tega, da apostoli izrazijo svoje osebno prepričanje o njem. Isto vprašanje je naslovljeno tudi ljudem našega časa in prav vsakomur med nami, pravi sveti oče. Kdo je Jezus zame in zate? Kdo je on za vsakogar od nas?
Nadaljeval je: »Poklicani smo, da Petrov odgovor postane tudi naš odgovor in da torej z veseljem izpovemo, da je Jezus Božji Sin, večna Očetova Beseda, ki je postala človek, da bi odrešila človeštvo ter izlila nanj obilje Božjega usmiljenja. Bolj kot kdaj koli, svet potrebuje Kristusa, njegovo odrešenje, njegovo usmiljeno ljubezen.« Dejal je še, da mnogi ljudje, in morda kdaj tudi mi sami, okoli sebe in v sebi zaznavamo praznino. Drugi iz raznih vzrokov živijo v nemiru in v negotovosti. A prav vsi potrebujemo ustrezne odgovore na naša globoka in konkretna življenjska vprašanja. V Kristusu in samo v njem je mogoče najti resnični mir ter izpolnitev vseh človekovih želja. Jezus pozna naše srce bolj kot kdor koli drug. Zato ga lahko ozdravi tako, da mu podari življenje in tolažbo.
Jezus je po pogovoru z apostoli o njegovi identiteti še dejal: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj«. Sveti oče je pojasnil, da ne gre za neki okrasni križ, temveč za križ izpolnjevanja svojih dolžnosti, da smo solidarni in se z ljubeznijo žrtvujemo za druge, da si prizadevamo za pravičnost in mir. Ob tem pa doživljamo ne le napor, temveč tudi resničnost besed, da kdor zaradi Kristusa izgubi svoje življenje, ga reši (prim. Lk 9,24). Po svojem Svetem Duhu nam Jezus daje moč hoditi po poti vere in pričevanja. Papež Frančišek je ob koncu zagotovil, da nam je na tej poti vedno blizu Marija, ki stopa pred nami. Pustimo naj ji, da nas skozi najbolj temne in težke trenutke vodi za roko.
