Stara starša s Koroške po treh mesecih znova objela vnuka
Slovenija
Koroška dečka, ki ju je država odvzela starim staršem in ju namestila v rejništvo, sta znova videla babico in dedka. Njihov prvi stik po treh mesecih je trajal poldrugo uro in je minil v prisotnosti socialnih delavk. Javnosti je nekaj podrobnosti in občutke ob tem v pismu zaupal strokovni zastopnik starih staršev Franc Donko.
Po pripovedovanju babice koroških dečkov je bilo srečanje veselo, vnuka sta njej in dedku stekla v naročje. Kot je dodala, so želeli skupaj ostati malo dlje, a so socialne delavke po uri in pol dejale, da je potekel čas. Ob slovesu je mlajši vnuk vprašal, ali gredo zdaj domov. Kot je povedala babica, sta ju morala z dedkom potolažiti, izgovorila sta se, da gresta v službo, a dodala, da se kmalu spet vidijo.
Donko je ob vsem tem čutil tako veselje kot žalost. Veselje, ker kroška dečka še vesta, kje je njun dom. Bal se je namreč, da sta se želji, potrebi in hrepenenju po tem odpovedala. Kot je pojasnil, bi lahko izgubo družine doživljala kot krivico. Po Donkovih besedah še obstaja velika nevarnost, da v svoji nemoči in stiski za trenutno stanje okrivita prav babico in dedka, ker ju pred tem nista zaščitila. A za zdaj čuti olajšanje, saj je v tem trenutku njihova vez še živa, trdna in močna.
Po drugi strani Donka žalosti vztrajanje odgovornih pri odločitvi, ki so jo sprejeli in uresničili pred tremi meseci. Prepričan je, da gre za zmoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti z enim klicem, navodilom in odločbo. V Odboru za varstvo pravic vnukov in starih staršev, katerega član je Donko, ocenjujejo, da morata koroška dečka za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju, v ozračju sreče, ljubezni in razumevanja. O vsem tem bo na četrtkovi izredni seji govorila parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
Donko je k reševanju nepredvidljive usode koroških dečkov pozval vse: verne z molitvijo in vse ostale z dobrimi mislimi. Kot je še dodal, pa smo vsi povabljeni, naj postavimo ljubezen do svojih otrok, vnukov in vseh bližnjih pred delo in ostale, na videz neodložljive obveznosti.
