Gospodarstveniki pripravili svoj predlog davčnih sprememb
Slovenija
Na Gospodarski zbornici Slovenije niso zadovoljni z do zdaj oblikovanim predlogom davčnih sprememb, o katerih se finančni minister Dušan Mramor še usklajuje. Pripravili so svojega, ki naj bi prinesel večjo razbremenitev še širšemu krogu zaposlenih. Pri njem bodo vztrajali, kot poudarjajo, je ključna reforma javnega sektorja.
Mramor je februarja napovedal razbremenitev stroškov dela za 60 do 90 milijonov evrov. Kako bi to dosegli, bi moralo po njegovih besedah povedati gospodarstvo samo, zato opravil že več krogov usklajevanj s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po zadnjih pogovorih je povedal, da bo šel predlog v smeri sprememb dohodninske lestvice in obravnave nagrad, za izpad teh prihodkov bi zvišali davek od dohodkov pravnih oseb. "Res je, da smo posamezne ukrepe pozdravili. A ugotavljamo, da predlog ni dovolj celovit," je jasen generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po njegovih besedah v tem največjem samostojnem, prostovoljnem, interesnem in nepridobitnem združenju gospodarstva pogrešajo predvsem reformo javnega sektorja. "Dokler ne bomo omejili javne porabe, je težko govoriti o čem drugem, kot o prestrukturiranju. To v vsakdanjem jeziku pomeni, da bomo namesto iz levega žepa jemali iz desnega."
Gospodarska zbornica Slovenije in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije sta skupaj pripravili predloge, ki naslavljajo tako visoko obremenitev dela najbolj produktivnih kot širšo populacijo delovno aktivnih, tudi tistih z najnižjimi plačami. "Ugodnih učinkov bi bilo deležnih 570 tisoč zaposlenih, vsako leto bi po naši ocenil lahko nastalo 3 do 4 tisoč novih delovnih mest," je napovedal vodje Analitike Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Med ukrepi, ki jih je naštel, je sprejetje socialne kapice. "Predlagamo jo pri dvokratniku povprečne plače. Namen je pravičnejša porazdelitev med vplačili in pravicami iz socialnih blagajn." Poleg optimizacije delovanja javne porabe, ki bi vključevala reformo šolstva, optimizacijo in digitalizacijo delovanja upravnih enot in služb javne uprave, reformo zdravstva in reorganizacijo lokalne samouprave, kot alternativni vir za nadomestitev izpadlih javnih prihodkov zaradi znižanja obremenitve dela med drugim ponujajo davek na nepremičnine, redefinicijo košarice zdravstvenih pravic ter višje poenotene prispevke pri opravljanju ostalih vrst dela.
