Priporočila dobre kmetijske prakse ob setvi koruze

Kmetijstvo | 18.04.2016, 11:30

Koruza je na slovenskih njivah vodilna poljščina v kolobarju. Na območjih, kjer je razvita živinoreja, je koruza običajno posejana na več kot polovici njivskih površin. Setev koruze v večjem delu Slovenije že poteka, kljub temu pa mislim, da je še vedno čas, da še enkrat preletimo nekaj priporočil dobre kmetijske prakse, ki naj bi jih upoštevali pri pridelavi koruze.Koruza se mora tako kot ostale poljščine pridelovati v kolobarju, vsaj v dveletnem, še bolje v tri letnem, torej na isto njivo naj se koruza vrne vsaj vsako drugo leto.

Omenila sem že, da je koruze na območjih z razvito živinoreje veliko, kar pomeni, da se koruza na marsikateri kmetiji prideluje več let na isti njivi. Koruza kot rastlina, tako pridelavo prenese, ker ima sposobnost, da sama sebe prenaša. Pridelki koruze na območjih, kjer kolobarja ni, ali je ta zelo ozek se bodo v naslednjih letih zagotovo zmanjšali zaradi koruznega hrošča. Dobra kmetijska praksa varstva rastlin, ki naj bi jo upoštevali vsi pridelovalci govori, da se mora kolobar izvajati. Kolobar je predpisan tudi v pravilniku o integriranem varstvu rastlin in sicer v 2. odstavku 4. člena pravilnika je povedano, da se koruza na isti njivi lahko prideluje največ 3 leta zapored. To pa pomeni, da večletna pridelava koruze na isti njivi ni več dovoljena. Kolobar predpisan v pravilniku, je še vedno premalo učinkovit za obvladovanje koruznega hrošča, kot tudi za obvladovanje ostalih škodljivih organizmov v koruzi.

Kolobar je v nizu dobrih praks zagotovo najpomembnejši člen, ki je ekonomsko sprejemljiv skoraj za vsako kmetijo. Na kmetijah usmerjenih v živinorejo se namesto koruze v kolobar lahko uvršča krmna žita in krmne koševine na njivah s katerimi se lahko pokrivaje potrebe po krmi.

Na živinorejskih območjih se po spravilu koruzne silaže jeseni vse bolj uveljavlja setev ozimnih žit, ki se jih v času voščene zrelosti konec maja ali v začetku junija silira. Na te iste njive se po spravilu žit sredi junija seje koruza. Tak kolobar sicer zadosti administrativnim zahtevam, nikakor pa ni zadosten za omejevanje koruznega hrošča. V lanskem letu sem na več njivah, kjer se je koruza sejala v juniju, opazila, da se je hrošč najdlje jeseni zadrževal prav na teh njivah, ker je bila koruza konec septembra še povsem zelena. Zaradi toplega vremena in dovolj hrane v poznojesenskem času za koruznega hrošča ima verjetno taka pridelava tudi vpliv na številčnejše populacije hroščev v prihodnje.

Kakor se seje tako se žanje, je rek, ki so ga poznali naši očetje in dedje…

Pred setvijo koruze se pogosto razmišlja tudi o tem kdaj sejati, kako zemljo pripraviti in kakšno gostoto setve hibrida izbrati. S setvijo koruze je potrebno pričeti, ko se tla ogrejejo na vsaj 8 st. C in ni več pričakovati nizkih temperatur. Trenutno se na območju celotne Slovenije T tal giblje okrog 10 st. C, dolgoročne vremenske napovedi zaenkrat kažejo ohladitev proti koncu tedna, tako, da je morda s setvijo bolje počakati vsaj na težjih tleh, ki se počasneje segrevajo.

Pri pripravi tal za setev bi rada opozorila še na strukturo tal, ki lahko vpliva na vznik koruze. Za dober vznik koruze naj bodo tla grudičaste strukture, tla ne smejo biti preveč fino pripravljena z velikim deležem drobnih prašnatih delcev. Ob večjih padavinah in ob pripeki se tla z visokim deležem prašnih delcev zaskorjijo in vznik koruze je zato lahko bolj neenakomeren.

Po setvi koruze marsikateri pridelovalec posejano površino povalja. Valjanje posevka po setvi koruze pride v poštev le izjemoma in sicer takrat kadar so tla suha, ali je vlage v tleh zelo malo. V kolikor so tla ob setvi primerno vlažna, valjanje posevkov koruze po setvi ni potrebno. Z valjanjem suhih tal omogočimo semenu boljši stik z zemljo, da seme lahko vzkali. Z valjanjem vlažnih tal je učinek nasproten, tla se zbijajo, kar oteži vznik semena.

Za dober pridelek koruze mora biti koruza posejana na ustrezno gostoto in globino. Držimo se priporočenih gostot za posamezne zrelostne razrede, ki so običajno navedene že na semenskih vrečah. Če se koruza seje na lažja, peščena tla, s slabo kapaciteto tal za vodo, ob pomanjkanju padavin suša nastopi prej. V teh primerih priporočamo, da se gostota zmanjša vsaj za 10 do 15 %, saj se s tem lahko vsaj deloma zmanjša tudi škoda ob morebitni suši.

V praksi se srečujem tudi z novimi tehnologijami setve koruze v dvojne vrste in s tem tudi z večjo gostoto setve. Ta tehnologija pridelave koruze prihaja v večji meri iz Italije in daje dobre rezultate lahko le takrat, ko je v poletnih mesecih dovolj vlage in koruza dobro raste. Kadar je pregosto sejana koruza izpostavljena poletni suši, je izpad pridelka bolj očiten, slabša pa je tudi kvaliteta silaže.

Z načrtovanim gnojenjem in načrtovano rabo sredstev za preprečevanje zapleveljenosti njiv se lahko tudi nekaj privarčuje

Koruza je glede porabe hranil zahtevna rastlina. Hranila, ki jih koruza potrebuje so v tleh vezana na humus. Za dobro rast koruze naj bi tla vsebovala vsaj od 3 – 4 % humusa. Koruza se zelo dobro odziva na živinska gnojila, zato je koruzi priporočljivo izdatneje gnojiti z živinskimi gnojili in tako se ob setvi lahko porabi manj mineralnih gnojil. Stroške za nakup mineralnih gnojil se da zmanjševati tudi z redno kontrolo rodovitnosti tal, kjer se tla analizira kako kisla so, ter na vsebnost fosforja in kalija.

Koruza je zahtevna tudi glede gnojenja z dušikom. V praksi se ob setvah koruze marsikje dodaja urea oz. sečnina. Gnojenje z ureo ob setvi je lahko problematično , kadar so tla še hladna ali se pričakuje v obdobju kalitve koruze ohladitev. V času intenzivne rasti t. j. od sredine junija do sredine julija naj ima koruza na razpolago dovolj dušika. Priporočljivo je, da se količina potrebnega dušika za dognojevanje koruze določi s talnimi testi na vsebnost skupnega dušika v tleh.

Čas po setvi koruze je namenjen tudi spremljanju rasti in razvoja plevelov na njivi. Pri zatiranju plevelov v koruzi je pomembno, da se držimo priporočil, ki jih navajajo navodila za uporabo sredstev in glede na vrsto plevelov izberemo najustreznejši pripravek.

Kadar piha veter naj se škropljenje ne izvaja, saj sredstvo ne pride do plevelov. Če se na njivi razmnožijo koreninski pleveli, na katere izbrani pripravki v koruzi ne delujejo dobro, vam priporočam da vzpostavite kolobar, problematične plevele tako zatirate npr. v žitih z drugimi pripravki kot v koruzi, lahko pa se odločate tudi za mehanično odstranjevanje korenin in delov rastlin s katerim se ti pleveli razmnožujejo. Za preprečevanje širjenja težko obvladljivih plevelov je zelo koristno, da se redno kosijo tudi ozare njiv in mesta v bližini njiv, kjer se ti nadležni pleveli največkrat ohranjajo.

---

Marija Kalan je specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.