Kmetijska oddaja: O projektu LJUBA

Kmetijstvo | 17.04.2016, 12:40

Pred dobrim tednom se je s setvijo senenega drobirja z barjanskih senikov, na nekdanjem s tujerodnimi invazivnimi rastlinami in grmovjem zaraščenem barjanskem travniku, ki ga je v najem od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov vzel Krajinski park Ljubljansko barje, uradno zaključil enoletni projekt Ljudje za barje, vreden dobrega pol milijona evrov.

Ob tem so sodelujoči partnerji, Zavod RS za varstvo narave, Krajinski park Ljubljansko barje, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana ter ZRC SAZU pripravili terensko novinarsko konferenco in zbranim novinarjem predstavili dosežene rezultate. Več o njih ste lahko slišali v pogovorih, ki smo jih objavili v današnji nedeljski kmetijski oddaji.

Ohraniti barjanskega okarčka

Vodstvo Krajinskega parka Ljubljansko barje se je odločilo, da dobrih 5 hektarov zaraščenih travnikov vzame v najem od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov predvsem zaradi želje ohranitve barjanskega okarčka, je povedal v.d. direktorja KP Ljubljansko barje Janez Kastelic: "Predvsem smo se skoncentrirali na barjanskega okarčka, ki je močno ogrožena vrsta. Opuščeno površino v lasti sklada smo vzeli v zakup, očistili, zmulčili in zasejali s senenim drobirjem, mešanico avtohtonih barhjanski travniških vrst. Namen je torej ohranjanje okarčka, po drugi strani pa tudi prikazati eno drugačno kmetijsko prakso, ki seveda mora biti povezana tudi z manjšo prilagoditvijo kmetijskega gospodarstva."

Janez Kastelic je še povedal, da so v okviru projekta LJUBA v Krajinskem parku Ljubljansko barje za 5 sodelujočih kmetij pripravili poslovne načrte, s čimer so želeli ovrednotiti in ekonomsko prikazati smiselnost sinteze naravovarstvenih ukrepov in prilagojene kmetijske prakse.

Naravovarstvo v sožitju z trajnostnim kmetijstvom

Projekt Ljuba je, tako vsaj upam, poleg vseh ostalih doseženih ciljev prinesel nekoliko višji nivo razumevanja v marsikdaj popolnoma nepotrebno napete odnose med naravovarstveniki in kmetijci. Tako sodelovanje je torej dobrodošlo, predvsem zaradi tega, da se iščejo optimalne rešitve, ki so vedno nekje na sredi.

Prav zaraščeni travnik v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so ga ob sklepu projekta Ljuba poskušali revitalizirati in na njegovi levi in desni nezaraščena travnika, ki se redno uporabljata za košnjo stelje namreč jasno kažeta, kako pomembna je za ohranitev Barja in vseh ekosistemov na njem smiselna in pravilna kmetijska raba.

Primož Glogovčan je prepričan, da je projekt LJUBA, ki ga je od lanskega februarja do letošnjega aprila z nekaj več kot pol milijona EUR podprl Program Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), dosegel enega glavnih ciljev - vzpostavitev sodelovanja med naravovarstvom in kmetijsko stroko. Sodelujoči v projektu si želijo, da bi se prizadevanja nadaljevala in predvidevajo, da bi lahko bila v prihodnosti financirana iz t.i. kohezijskih skladov.

Glavni cilj projekta Ljuba je na Barju ohranjati traviščne ekosisteme

V okviru enoletnega projekta so izvedli pet izobraževanj za kmete in približno 350 kmetom na ta način približali cilje projekta, ter jih povabili k tesnejšemu sodelovanju v habitatnih ukrepih trenutno aktualnega Kmetijsko okoljskega in podnebnega programa.

Zavodnik: Iščemo kompromise

Anton Zavodnik, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana vidi problem zaraščanja zemljišč na ljubljanskem barju predvsem v problematiki lastništva: "Tam kjer kmetje površine obdelujejo, je travnik pokošen, je travna ruša gosta in tam zlate rozge ni!" Zavodnik še opozarja, da ko je enkrat zlata rozga usidrana na zemljišču je to zelo problematična rastlina, zaradi širjenja in omejenosti na mehansko zatiranje, pa lahko pomeni njeno seme veliko grožnjo kmetijski pridelavi.

V smislu mehanskega zatiranja je po njegovem mnenju najbolj idealna čim pogostejša paša mladih rastlin, kar pa je z naravovarstvenega vidika ponavadi označeno kot vprašljivo, saj lahko gaženje ob paši pomeni grožnjo nekaterim rastlinskim in živalskim vrstam, ki bi jih radi ohranili.

Anton Zavodnik je zato mnenja, da je potrebno v dialogu iskati kompromise, kmetijstvo pa mora imeti svojo pomembno vlogo pri ohranjanju vitalnega Barja, saj se kaže, da se je zaraščanje, tudi z invazivnimi vrstami rastlinami začelo, ko se je kmetijstvo zaradi najrazličnejših razlogov umikalo. Zaraščanje ni sprejemljivo ne za naravovarstvenike ne za kmetijce in to je bil temelj intenzivnega sodelovanja med obojimi pri projektu Ljuba.

Kmetom na Barju je treba zagotoviti, da lahko od svojega dela živijo

Dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki je bil nosilni vodja projekta, opozarja, da je bil projekt LJUBA izjemno kratek, vendar so navdušeni nad rezultati pa tudi pripravljenostjo ljudi za sodelovanje v prizadevanjih za ohranitev Barja.

Na terenski novinarski konferenci je zbranim povedal, da si ne predstavlja, da bi se ta krajina vzdrževala brez kmetijstva, je pa temu sonaravnemu kmetijstvu treba dati priložnost da preživi. Bližino glavnega mesta Ljubljane v tem pogledu vidi kot priložnost: "Ljubljansko barje je park, ki je mislim najbližji kateri od glavnih mest Evrope. To je lahko zelo dobra priložnost za to da se pridelki in izdelki s kmetij brez posrednikov prodajajo ljubljanskemu potrošniku."

Kako to vzpostaviti in razviti je po Krajčičevem mnenju stvar kmetijske politike, potrebno je nadaljevanje spodbud z lokalnimi tržnicami, jasno prepoznavno blagovno znamko in tudi ustrezno davčno politiko, ki ne bo zavirala ohranjanja majhne ekstenzivne pridelave lastne barjanskim kmetijam.

Uredniški komentar: Recimo ne kulturnemu boju

Morda ste v minulih dneh zasledili tudi kakšen čisto drugačen medijski odziv na konec projekta LJUBA, morda tudi takega, ki izjemno negativno govori o vlogi kmetov. Dejstvo je, da smo vsi novinarji bili prisotni na isti tiskovni konferenci in se pogovarjali z istimi ljudmi. Odkod torej tako drugačni odmevi?

Vsake oči imajo svojega malarja in čisto jasno je, da tisti, ki se nikoli ni od blizu srečal z zemljo, jo prijel v roke, jo poskusil spoštljivo obdelati, se vprašal, kako jo v spoštljivosti do naravnih danosti in v funkciji pridelave zdrave hrane ter čimbolj neokrnjene narave ohraniti za potomce, kaj lahko zadeve slika črno belo, še posebej, če mu v ušesih še vedno odzvanjajo parole o kmetu sovražniku ljudstva, ki so se v zadnjih desetletjih transformirale v parole o kmetu, ki uničuje naravo.

A hvala Bogu svet ni nikoli črno bel, Stvarnik ga je ustvaril v prefinjeni paleti čudovitih barv, ki so na Ljubljanskem barju, še posebej ob jutrih, ko sončni žarki preganjajo meglice in odstirajo pokrajino, nekaj izjemno lepega. In ker želim, da tako tudi ostane, ker želim, da bi se širša javnost zavedala neprecenljivega pomena, ki ga ima kmetijstvo za ohranjanje Barja, bom poskušal v naslednjih letošnjih oddajah v kratkih prispevkih predstaviti, kaj so prinesle ugotovitve posameznih ciljnih nalog, ki so si jih zastavili sodelujoči pri projektu LJUBA.

Vabljeni k poslušanju posnetka oddaje, po možnosti pa tudi na doživljajski družinski peš potep po Barju.