Poslovil se je Janez Zupet

Slovenija | 31.03.2016, 16:22 Tone Gorjup

V župnijski cerkvi v Vipavi so se včeraj poslovili od dolgoletnega duhovnega pomočnika prof. Janeza Zupeta, ki ga je Gospod poklical k sebi 29. marca 2016. Sinoči so ga prepeljali v Horjul, kjer je odraščal in ga danes popoldne po pogrebni maši pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Janez Zupet je imel poleg duhovniškega, še prevajalski in pedagoški poklic. Vsem trem je bil povsem predan.

Duhovnik, gimnazijski profesor, vzgojitelj, jezikoslovec urednik in prevajalec Janez Zupet se je rodil 16. oktobra 1944 v Ljubljani, mladost pa je preživljal v Horjulu. V oddaji naš gost je med drugim povedal: »Med vojno je bil oče občinski tajnik na Ježici in organist. Po vojni pa smo se morali potem v treh dneh izselit ...« Po maturi na klasični gimnaziji je študiral anglistiko in indoevropsko primerjalno jezikoslovje, pozneje pa še teologijo. Leta 1971 je bil posvečen in je postal duhovni pomočnik v Mavčičah. Po končanem študiju na teološki in filozofski fakulteti ga je nadškof Pogačnik poslal v Vipavo za prefekta malega semenišča. Naslednje leto je prevzel poučevanje francoščine in angleščine ter po potrebi še latinščine in nemščine. »Ta pedagoški eros, ljubezen do tega poklica, do dela z mladimi mi je bila dana, vcepljena v mojo naravo. Vse življenje sem to delal in z veseljem delal.« Bil je tudi duhovni pomočnik v Vipavi.

Janez Zupet je imel prevajalsko karizmo. Začel je prevajati filozofska dela vernih avtorjev Pascala, Búbra, Newmana, Mêrtona, Kierkegaarda, Gilsona … »Sam sem čutil potrebo da se začne načrtno v slovenščino prevajati tudi tako imenovane religiozne, verne filozofe.« Prevedel je več deset del iz klasičnih in modernih jezikov. Pomagal je pri prevajanju bibličnih pripročnikov in se pridružil skupini prevajalcev Svetega pisma. Sodeloval je pri nastanku jubilejnega in standardnega prevoda Svetega pisma ter pri Jeruzalemski izdaji. Janez Zupet se je uveljavil tudi kot lektor in urednik. Profesor Franc Kralj je ob njegovi 60. obletnici med drugim dejal, da je Zupet marljiv kot čebela svoje bogato jezikovno znanje pridno uporabljal pri prevajanju teoloških in filozofskih avtorjev in raznih priročnikov. »Nezamenljiv je njegov delež pri slovenjenju najnovejšega prevoda Svetega pisma, ob katerem ne kaže prezreti, da je skupaj s soprevajalcema profesorjem Otmarjem Črnilogarjem in dr. Jurijem Bizjakom oblikoval znamenito vipavsko biblično šolo, vredno naslednico nad štiristo let starejše protestantske biblične šole iz 16. stoletja.« Kot je Janez Zupet sam povedal, so imeli v Vipavi nekakšen »biblični zavod«. Nenehno so se sestajali, razpravljali in iskali najbolj ustrezne prevodne rešitve.