SDS s predlogi za financiranje in pospešitev infrastrukturnih projektov

Slovenija | 10.03.2016, 10:11

Financiranje infrastrukturnih projektov v prometu s sredstvi iz evropske finančne perspektive med letoma 2007 in 2013 je končano. V zdajšnjem finančnem okviru do leta 2020 so sredstva za to področje bistveno nižja kot v preteklosti. V SDS poudarjajo, da je treba ukrepati, drugače bo Slovenija izpadla iz mednarodnih prometnih tokov. Zato so v parlamentarni postopek vložili zakonodajna predloga, eden opredeljuje prednostne naložbene projekte na tem področju, drugi določa dodatna in stabilna namenska sredstva za obnovo in razvoj prometne infrastrukture v višini približno 500 milijonov evrov na leto.

Predloga zakona o graditvi prometne infrastrukture v Sloveniji in novele zakona o zagotavljanju sredstev za vlaganje vanjo je pripravil odbor za infrastrukturo in prostor pri strokovnem svetu SDS. Odbor vodi podpredsednik največje opozicijske stranke Zvonko Černač. Pojasnil je, da prvi zakonodajni predlog določa vsebinski nabor prednostnih in ostalih projektov, ki jih je treba najpozneje do leta 2030 izpeljati na področju modernizacije in gradnje prometne infrastrukture. Omenil je modernizacijo proge na petem železniškem koridorju, vključno z novo progo Divača-Koper oziroma drugim tirom, železniško povezavo Maribor-Šentilj-meja z Avstrijo, potniško postajo Ljubljana in Tivolski lok, obnovo obstoječe cevi avtocestnega predora Karavanke in gradnjo druge cevi, projekte na tretji razvojni osi, hitro cesto od Jagodja do meje s Hrvaško z navezavo na avtocesto v Istri ter dokončanje železniške proge do Kočevja in avtoceste Draženci-Gruškovje. "Predlog zakona določa tudi ukrepe za pospešitev umeščanja v prostor."

Slovenija lahko po Černačevih besedah denar za te projekte črpa iz evropskih skladov, finančnih sredstev družbe za avtoceste za modernizacijo cestnega omrežja, obveznic za vlaganje v razvoj prometne infrastrukture, ki bi jih lahko izdali prek nje, in namenskih sredstev državnega proračuna. V SDS bi ob tem razširili vire financiranja iz obstoječega zakona o zagotavljanju sredstev za vlaganje v prometno infrastrukturo, ki trenutno določa dva vira - letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in koncesijsko dajatev Luke Koper. V največji opozicijski stranki bi tako v zakon med drugim vključili še del letnega dobička vseh gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države ter dejavnost pretežno opravljajo na področju prometa ter logistike in uporabljajo državno prometno infrastrukturo. "Dars, Slovenske železnice, Luka Koper, DRI in Kontrola zračnega prometa Slovenije," je naštel Černač. V SDS predlagajo še sredstva od kazni za prometne prekrške in 10 odstotkov trošarine od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu. "Z zakonskima predlogoma bi zagotovili za približno 500 milijonov evrov dodatnih namenskih sredstev na leto, kar bi omogočilo stabilen vir in usklajeno modernizacijo ter razvoj infrastrukture v prihodnjih letih."

Poslanec SDS Ljubo Žnidar je oba zakonska predloga ocenil kot najpomembnejša v državi. "Ljudem in gospodarstvu dejansko dajemo delo. To je v kriznih časih in razmerah, v kakršnih je naša država, najpomembnejše zdravilo." Poslanec SDS Danijel Krivec pričakuje resno razpravo v državnem zboru in sprejetje rešitev z morebitnimi popravki ali dopolnitvami. "To bi bil nek normalen odziv," je poudaril.