Kakšna je prihodnost Evrope?
Slovenija Marjana Debevec
Oddajo pogovor o smo tokrat posvetili prihodnosti Evrope, ki se s prihodom novih kultur znova sprašuje o svoji identiteti. Posebej smo se dotaknili vprašanja Poljske, družinske zakonodaje ter razlike med Zahodom in Vzhodom. Slednji vedno bolj kaže upor proti vsiljevanju liberalne ideologije, ki mu ga vsiljuje Zahod, so poudarili sogovorniki.
Združena Evropa, kakršno so sanjali njeni ustanovitelji, je danes vse prej kot resničnost. Prihod številnih migrantov in mešanje kultur sta le pokazala na razpoke, ki so se utrjevale že desetletja. Poseben upora doživljamo sedaj na strani Vzhodne Evrope. »Te države in volivci v teh državah so nekako instinktivno zaznali, da prihaja do temeljnega popačenja podobe o človeku v Evropi, predvsem pod diktatom politike in kulture, ki je bila v zadnjih desetletjih v Evropi močnejša, torej Zahodnih držav, in se je ta refleks zgodil. Jasno je, da je Zahod nad tem šokiran«, je povedal Štefan Kržišnik iz Iskreni.net. Po mnenju novinarke in pravnice Urške Makovec pa je to tudi posledica napačno razumljene svobode. »Preprosto povedano: to, da nam je vse dovoljeno in da vlada nek nered, vodi v nepravičnost in pomanjkanje miru. Zato tudi morda tak odziv Vzhodne Evrope, ki ji je bila vsiljena ideologija in se tega zaveda, in ve, da je ta brezpravnosti, ali pa nered, neke vrste ideologija.«
Zato danes stara celina nima skupnega odgovora na številne izzive, s katerimi se sooča. Med njimi je tudi vprašanje družinske politike in razvrednotenje družine. Po mnenju komentatorja Blaža Karlina se je skozi vse večji vpliv potrošništva izgubil pomen tega, kar je v življenju resnično pomembno. Vzhodni Evropi je bilo to prihranjeno, ker je bila desetletja pod komunističnim režimom. »Slika, koliko je Zahodna Evropa že podlegla ideologiji genderizma, oziroma teoriji spola, je na nek način Vzhodna Evropa pred tem še obvarovana, oz. je na tej poziciji, da se lahko pred tem še brani.«
Primer Poljske, kaže na to, da se narodi ne nameravajo pokoriti politiki, ki jim jo vsiljuje Evropa. »Gotovo nobeno vsiljevanje na Poljskem ne bo šlo v smer, kot se je v javnosti pojavljalo mnenje: če Poljaki ne bodo delali, kot je treba, jih moramo v to prisiliti. Ne bodo jih prisilili. Oziroma, če jih bodo prisilili, bo to slabo kot prvo za Evropo, recimo v primeru migrantske krize, kot drugo pa za migrante same. Ali pa drug primer: vsiljevanje učbenikov; ne verjamem, da se lahko to na Poljskem dolgoročno obnese«, je povedal polonist in geograf Domen Mezeg, ki je omenil že pripravljene učbenike o Teoriji spola, ki jih je sedanja vlada zavrnila. Tudi zato je deležna številnih kritik. Gejevski ideologiji se je v soboto javno uprla tudi Italija, ko se je v Rimu v podporo družini zbralo milijon ljudi. To po besedah Blaža Karlina kaže na izstop iz cone udobja in sprejemanje družbene odgovornosti. »Ko je Robert Schuman, oče Evrope, razmišljal o tem, da bi šel v samostan, oz., da bi se umaknil v redovno življenje, mu je nek duhovnik svetoval, da bo prihodnost pripadala svetnikom, ki bodo v civilnih oblekah, ne v redovniški oblekah. In ta dogodek v Rimu kaže tudi na to, da niso samo posamezniki tisti, ki so se dolžni odzvati notranjemu klicu angažiranja v družbi, ampak smo dejansko cele skupnosti poklicane k temu«, je še povedal Karlin.
