Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Revija Mladika 10/2015 (foto: Mladika)
Revija Mladika 10/2015

Mladikin literarni natečaj zaključen

| 11.02.2016, 13:00 Matjaž Merljak

Komisija 44. literarnega natečaja zamejske revije Mladika je obravnavala 75 prispevkov v prozi in 50 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natečaj. Po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov podelila nagrade. Podelitev bo v ponedeljek, 15. februarja, na Prešernovi proslavi v Trstu.

Proza

Prvo nagrado prejme kratka zgodba Sreča revežev, ki je prispela pod šifro ARGO 2015. Avtor je Tomo Podstenšek iz Maribora. Zgodba je postavljena v današnjo Romunijo, z veliko mero humorja se avtor poigrava s temo naslova: Sreča revežev in opozarja na naivnost socialno šibkejših ljudi. Preseneča z živahnostjo pripovedovanja.

Drugo nagrado prejme novela Bog igra z železniškimi tiri klavir, ki je prispela pod šifro ANTIČNI KIP. Avtor je Primož Vresnik iz Ljubljane. Gre za klasično novelo, postavljeno v čas prve svetovne vojne, v njej nastopajo mladi rekruti, bralca vznemirja razmerje med lepoto antičnega kipa in kruto usodo, ki jih čaka.

Tretjo nagrado si je prisvojila novela Žalovanje, ki je prispela pod šifro KATJA. Avtorica je Manka Kremenšek Križman iz Ljubljane. Ubesedila je tragično smrt deklice, kot jo doživlja njena starejša sestra. Bere se kot intimna izpoved.

Komisija priporoča za objavo še novele: Radio Darinke Kozinc, Bahara Ivane Hauser, Slovenka Tarcisie Galbiati, Tuja gruda Tine Kompare Campani, Z vlakom Andreja Makuca, Italijanski učitelj Mateje Gomboc, Svet Pike nogavičke Tanje Ursič, Začetek kopalne sezone Milana Petka Levokova, Enkrat ni nobenkrat Tadeje Krečič Scholten in Zamujena priložnost Tanje P. Hohler.

Poezija

Prvo nagrado prejme ciklus pesmi Svetloba nad puščavo, ki je prispela pod psevdonimom ALEKSANDER. Avtor je Lev Detela z Dunaja. Ciklus deluje kot zaokrožena celota, čeprav se dotika različnih vsebin. Pesnik vnaša svoja občutja in razmišljanja v sinajsko puščavo.

Drugo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod psevdonimom OLJKA. Avtorica je Nina Pečar iz Goričice pri Ihanu (Domžale). Njen navdih se razlikuje od običajnega doživljanja Sredozemlja zaradi poudarjanja otožnega vzdušja.

Tretjo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod psevdonimom LORCA. Avtor je Franjo Frančič iz Padne. Ciklus je zanimiv zaradi literarnih reminiscenc, v katerih se avtor spominja slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcev.

Komisija priporoča za objavo še: ciklus pesmi Mati in hči Uršule Vratuša Globočnik, cikel pesmi Nade Lomovšek, cikel pesmi Darinke Kozinc, ciklus pesmi Zanikani nasmeh Metke Kacin Beltrame, ciklus pesmi Sinja duša in temno telo Marije Švanjcer in ciklus pesmi Hčerke Tanje P. Hohler.

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota) Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota)

Soboška škofija v pričakovanju novega ordinarija

V župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih bo v nedeljo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi soboški škof Janez Kozinc. Glavni posvečevalec bo njegov predhodnik in sedanji koprski ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.