Papež rimski kuriji in zaposlenim v Vatikanu pravi, naj bodo vsak dan usmiljeni
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V Vatikanu je v sklopu leta usmiljenja na današnji praznik Sedeža apostola Petra potekalo srečanje za člane rimske kurije in druge zaposlene v ustanovah, povezanih s Svetim sedežem. Najprej je imel p. Marko Ivan Rupnik meditacijo na temo Usmiljenje v vsakdanjem življenju, nato so udeleženci prestopili sveta vrata v vatikanski baziliki, kjer je papež Frančišek zanje daroval še sveto mašo. V pridigi je člane rimske kurije spodbudil, naj bodo usmiljeni do svoje črede, ter jih pozval, naj postanejo vzor za vse.
Papež Frančišek se je v pridigi osredotočil na naloge vsakega člana rimske kurije oziroma zaposlenega v Vatikanu: »Pastirji so poklicani, da imajo za vzor samega Boga, ki skrbi za svojo čredo. Prerok Ezekiel je opisal način delovanja Boga: Gre in išče izgubljeno ovco, jo pripelje nazaj, obveže rano ranjeni in skrbi za bolno. Takšno ravnanje je znamenje ljubezni, ki ne pozna meja. Je zvesta, trajna, brezpogojna predanost, da bi do vseh najšibkejših prišlo Njegovo usmiljenje.«
Papež je ob tem prosil, da bi jih obličje Boga dobrega pastirja razsvetlilo, očistilo, preobrazilo in znova v polnosti prenovljene vrnilo poslanstvu. »Da bi tudi v naših delovnih okoljih lahko čutili, gojili in imeli močan pastoralni čut, še posebej do ljudi, ki jih srečujemo vsak dan. Da se nihče ne bi počutil zanemarjenega ali grdo obravnavanega, ampak bi izkusil pozorno skrb Dobrega pastirja.«
Papež je zbrane pozval, naj pustijo, da jih Gospod osvobodi vseh skušnjav, ki jih oddaljujejo od bistvenega v njihovem poslanstvu. Zvestoba poslanstvu se dobro povezuje z usmiljenjem. V njuni vzajemnosti in dopolnjevanju se lahko dobro vidi prisotnost Dobrega pastirja, je še dejal papež in dodal, da zvestoba pomeni delovati po Kristusovem srcu, pasti čredo s plemenitim duhom in postati vzor za vse.
P. Marko Ivan Rupnik pa je v meditaciji v dvorani Pavla VI. poudaril, da bi bilo pohujšanje, če bi svetu kazali, da krščanstvo živimo kot individualno stvarnost. Cerkev pomeni vključevanje.
»Pomeni pokriti razdaljo med nami in današnjim človekom, ki je ranjen kot mi, preizkušen kot mi: bolj ko bomo preizkušeni kot vsi ljudje, bolj bomo usmiljeni, saj je to Kristusovo duhovništvo. V vsem je bil preizkušen, da bi bil usmiljen duhovnik. Tako bomo ljudi vključili v željo po novem življenju,« je dejal p. Rupnik in dodal, da je Gospod edini, ki lahko pokrije razdaljo, ki izgubljenega, grešnega in mrtvega človeka loči od živega Boga.
