VIDEO: Papež pri avdienci: Če jubilejno leto ne doseže naših žepov, ni pravo jubilejno leto

| 10.02.2016, 12:48 Marjana Debevec

Papež Frančišek je današnjo katehezo posvetil pomenu jubilejnega leta, ki ga poznamo že v Stari zavezi. Med drugim je bilo predstavljeno kot vrhunec verskega in družbenega življenja Izraelskega ljudstva. Obhajali so ga vsakih 50 let. Kot so v tem času Izraelci odpustili vse dolgove in poskrbeli za uboge, naj bi si tudi danes prizadevali za solidarnosti z ljudmi v stiski in za podelitev dobrin, je dejal sveti oče.

Izraelci so se v jubilejnem letu vrnili na svoje domove, tudi če so jih bili prej prisiljeni prodati, odpuščeni pa so jim bili tudi dolgovi, ki jih niso mogli plačati. To je bila po papeževih besedah neke vrste splošna oprostitev, ki je vsem omogočila, da so se vrnili v prvotno situacijo. Predpisi, kot je jubilejno leto, so svetemu ljudstvu služila za boj proti revščini in nepravičnosti in so zagotavljali dostojanstveno življenje za vse. Izhajali so namreč iz dejstva, da zemlja pripada Bogu in je bila ljudem le zaupana v upravljanje. Zato si je nihče ne more povsem lastiti ter ustvarjati neenakosti.

V jubilejnem letu je ubogi dobil potrebno za preživetje, bogataš pa je mu vrnil, kar mu je vzel. Cilj je bila družba, utemeljena na solidarnosti, kjer bi svoboda, zemlja in denar postali dobrine vseh in ne le nekaterih. Tako naj bi konkretno zaživeli bratstvo.

Izraelci so imeli tudi druge zakone, ki so jim pomagali izkušati Gospodovo usmiljenje, kot na primer dajanje desetine za levite, ki so bili brez zemlje, za uboge, sirote in vdove.

Vsak od nas ima preveč stvari, je prepričan Frančišek. "Zakaj ne bi tega dali tistim, ki nimajo nič? Deset odstotkov, petdeset odstotkov... Pravim vam: naj vas Sveti Duh navdihne koliko boste dali".

Po papeževih besedah pa smo vsi poklicani ta svet narediti bolj prijazen za bivanje. "Koliko bi lahko darovali za ljudi v stiski! In to ne le od sadov naših njiv, ampak od vseh drugih proizvodov našega dela, plač, zaslužkov in mnogih drugih stvari, ki jih imamo, a jih pogosto zapravljamo", je bil odločen Frančišek. Ob tem je omenil tudi številne primere oderuštva pri posojanju denarja, ki povzročajo toliko trpljenja družinam.

Spomnil je, da približno osemdeset odstotkov vseh dobrin sveta v rokah dvajsetih odstotkov ljudi in dodal: "Če jubilejno leto ne doseže naših žepov, ni pravo jubilejno leto."

Zato je vse zbrane povabil k odprtosti in podelitvi dobrin z bližnjimi in sicer med someščani, med družinami, med narodi in med celinami. Prispevati k uresničenju sveta brez ubogih pomeni graditi družbe brez razlikovanja, utemeljeno na solidarnosti.