Patriarh Kiril
Papež in Kiril se bosta srečala na Kubi
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Do zgodovinskega objema med voditeljem Katoliške Cerkve in Ruske pravoslavne Cerkve bo prišlo na Kubi. Papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril se bosta srečala 12. februarja na mednarodnem letališču v Havani, kjer bo papež naredil postanek na poti v Mehiko. Po zasebnem pogovoru bosta podpisala skupno izjavo. Dogodek bo izjemnega pomena za ekumenizem.
Srečanje med voditeljema Katoliške Cerkve in Ruske pravoslavne Cerkve se je, kot je poudaril vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, pripravljalo že dolgo časa. »To bo prvo takšno srečanje v zgodovini in bo zaznamovalo pomembno fazo v odnosih med obema Cerkvama.« Sveti sedež in moskovski patriarhat ob tem upata, da bo dogodek tudi znamenje upanja za vse ljudi dobre volje. Vse kristjane vabita h goreči molitvi, naj Bog blagoslovi srečanje, da bo lahko dalo dobre sadove.
Papež bo tako proti Mehiki odpotoval že 12. februarja zjutraj, namesto opoldne. Na letališču v Havani ga bo sprejel kubanski predsednik Raul Castro, ki ga bo tudi pospremil do patriarha Kirila v sprejemno sobo na letališču. Srečanje med voditeljema obeh Cerkva se bo začelo ob 14.15 po krajevnem času. Kirila bo spremljal metropolit Hilarion, papeža pa Predsednik papeškega sveta za spodbujanje edinosti med kristjani, kardinal Kurt Koch. Pri pogovorih, ki naj bi trajal kakšni dve uri, bosta prisotna še prevajalca. Približno ob 16.30 bosta podpisala skupno izjavo, sledil bo še nagovor obeh voditeljev. P. Lombardi je pojasnil, da je Kuba v tem smislu nevtralno ozemlje in zato zelo primerno za srečanje. O možnosti srečanja med papežem in moskovskim patriarhom se govori že več let. Potovanje v Moskvo so bile neuresničene sanje Janeza Pavla II. Kljub njegovi odprtosti na področju ekumenizma – v okrožnici »Da bi bili vsi eno« je izrazil pripravljenost na razpravo o oblikah izvajanja petrinskega primata, so številna vrata ostala zaprta. Ob tem ne moremo tudi mimo dejstva, da je bila za ruske pravoslavce ovira tudi poljski izvor papeža. Odnosi med Rusi in Poljaki v zgodovini nikoli niso bili dobri. Rimski papež iz Wadowic je bil označen kot katoliški 'osvajalec'. Bolj napete odnose je povzročila tudi odločitev Janeza Pavla II., da v Rusiji ustanovi prave katoliške škofije. Z izvolitvijo Benedikta XVI. je srečanje postalo bolj verjetno, a se ni uresničilo.
Ruski patriarh je voditelj dveh tretjin pravoslavnih na svetu oziroma 200 milijonov ljudi. Objem s Frančiškom v Havani je pomemben korak k odmrznitvi odnosov, namenjeno tudi, da bo imelo posledice ne samo v odnosih med katolištvom in pravoslavjem, ampak tudi za mir na svetu.
