Petra MalenšekPetra Malenšek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

V Iranu izpustili nekdanjega muslimana

Svet | 20.01.2016, 08:38 Marjana Debevec

Iransko-ameriški pastor Saeed Abedini je po treh in pol letih zapora znova na prostosti. Abedini je eden izmed štirih zapornikov, ki so bili izmenjani za sedem Irancev, zaprtih v ameriških zaporih. Po presenetljivi osvoboditvi iranskega kristjana Farshida Fathija ob lanskem božiču je minuli konec tedna iz istega zapora predčasno na svobodo prišel tudi njegov brat v veri, Rajai Shahr. Oba sta bila muslimana, ki sta se spreobrnila v krščanstvo. Odpadnikom od islama v Iranu sicer grozi smrtna kazen.

Izmenjavo ujetnikov je tik pred umikom mednarodnih gospodarskih ukrepov proti Iraku napovedalo ameriško zunanje ministrstvo. 37-letni pastor se je tako lahko vrnil v ZDA, kjer so ga pričakali soproga Naghmeh iz ameriške zvezne države Idaho in njuna dva otroka.

Do aretacije je prišlo, potem ko je Saeed Abedini – poleg iranskega ima tudi ameriško državljanstvo – leta 2012 s privoljenjem ZDA in iranske vlade pripotoval v Iran, da bi tam zgradil sirotišnico. Kmalu zatem je bil v svoji domovini obsojen na osemletno zaporno kazen. Kot uradni razlog so v Teheranu navedli, da duhovnik predstavlja »varnostno tveganje«, saj je nekdaj v državi ustanovil okoli sto hišnih cerkva. Primer Abedini je v preteklih letih večkrat pristal na naslovnicah časopisov. Nevladne organizacije z vsega sveta so si s peticijami nenehno prizadevale za osvoboditev mladega pastorja.

Svet, Cerkev po svetu
Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.