VIDEO: Papež: Bog se razneži nad človekom
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je prvo katehezo v letu 2016 posvetil usmiljenju v luči Svetega pisma, o čemer bo spregovoril tudi v prihodnjih tednih. Usmiljenja naj bi se namreč po njegovih besedah učili predvsem tako, da prisluhnemo tistemu, kar nas Bog uči po svoji Besedi. Tokrat je sveti oče začel s Staro zavezo, ki nas pripravlja na polno razodetje Jezusa Kristusa.
V Svetem pismu se nam Gospod predstavi kot Usmiljeni, s čimer po papeževih besedah razodene svoj obraz in svoje srce. Z različnimi izrazi nam poskuša približati svojo ljubezen in usmiljenje ter nam ponavlja, da se nikoli ne utrudi odpuščati.
Papež je v katehezi pojasnil različne vidike te Božje ljubezni. Najprej je opisal Gospoda kot usmiljenega, kar nam približa njegovo nežnost, ki je podobna nežnosti matere do svojih otrok. „Podoba, ki nam jo predlaga, je podoba Boga, ki se gane in se razneži nad nami, kot mati, ko vzame v naročje svojega otroka, v želji, da bi ga ljubila, zaščitila, mu pomagala; pripravljena darovati vse, tudi samo sebe“, je dejal papež.
Zatem najdemo zapisano, da nas Bog usmili človeka, kar po papeževih besedah pomeni, da je sočuten s krhkim in ubogim, vedno pripravljen sprejeti, razumeti in odpustiti. To Božjo lastnost je sveti oče opisal na primeru izgubljenega sina. Poleg tega zna Bog po papeževih besedah čakati, pustiti, da seme v človeku raste. Njegov čas namreč ni takšen kot je čas nepotrpežljivih ljudi.
In končno se Bog označi za velikega v ljubezni in v zvestobi. „Kako lepa je ta definicija Boga! V tem je vse. Bog je namreč velik in močan, ampak ti dve lastnosti se izrazita tako, da ljubi nas, ki smo tako majhni in nesposobni“, je dejal papež Frančišek. Ta Božja ljubezen vedno naredi prvi korak, ni odvisna od človeških zaslug, ampak je neskončno zastonjska. „Gre za Božjo skrb, ki je ničesar ne more ustaviti, niti greh ne, saj zna iti preko greha, premagati zlo in odpustiti.“ Po papeževih besedah gre torej za zvestobo brez meja. Zato lahko Njemu vedno zaupamo, je še dejal Frančišek.
Ob koncu splošne avdience pa je zbrane takole nagovoril: „Pred sklepom tega našega srečanja, v katerem smo skupaj premišljevali o Božjem usmiljenju, vas vabim k molitvi za žrtve napadov v Istanbulu. Naj Usmiljeni Gospod podeli večni mir umrlim, tolažbo družinskim članom, trdnost v solidarnosti vsej družbi in spreobrne srca nasilnežev.“
