Načrtno majanje evropske kulture in vere?

| 09.01.2016, 02:18

Za krepitev skrajnih radikalnih skupin kot za širitev begunskega vala nosi večji del odgovornosti nemška politika. Nujno bo poenoteno azilno ukrepanje. Evropa mora izdelati vizijo, kako se spopasti z Islamsko državo. A tudi brez duhovnih korenin in tradicije ne bo šlo naprej.

To je le nekaj poudarkov gostov prvega Pogovora o v 2016. To so bili: dr. Primož Šterbenc, odličen poznavalec muslimanskega sveta, ki se kot dr. sociologije religije ukvarja z religijsko-političnimi odnosi, dr. Laris Gaiser, geopolitični analitik, gospodarski svetovalec in dr. Igor Škamperle predavatelj sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti.

Dr. Šterbenc je povedal, da je krepitev levih in desnih radikalnih skupin posledica negativne vloge Nemčije, politike zategovanja pasu. »Politika diktiranja zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, na ta način zmanjševanja možnosti za neko gospodarsko rast, se ne bo dobro končala, če bomo nadaljevali v tej smeri.« Dr. Gaiser je spomnil, da je subsidiarnost izginila, čeprav na tem temelji Evropa. »To pomeni, da delaš na način, ki je najbližje državljanom. »Naenkrat je lokalna politika prenesla odgovornost na Bruselj, med njimi je tudi Slovenija. Skrajni primeri leve-desne v resnici sploh ne obstajajo, ker so vsi ena mešanica populizma.«

Glede zaostrovanja ideoloških pozicij na levi in desni in ekstremizma je dr. Škamperle zatrdil, da ni posledica samo ekonomije, pač pa tudi drugih dejavnikov, kot je zdaj terorizem. »Ne smemo pozabiti, da je Evropa prostor malih domovin, narodnih identitet, kjer je velika občutljivost. Zato je Evropa velika umetnost ravnotežja, to je tudi vedno bila. Zato nevarnost ekstremizmov na desni. Ekstremizmi na levi, ki jih vidimo tudi v Sloveniji v obliki nekega javnega medijskega govora, pa so posledica tega, da politično leva misel, ki izhaja iz marksizma, ni nikoli resno vzela v obzir države. Po Leninu, država bo itak odmrla, kot je rekel Kardelj bomo samo še občani sveta, dokler pa države še so, jih upravlja partija.« Gaiser je provokativno zatrdil, da Evropa kljub vsemu ostaja center krščanstva, sicer se ne bi zgodil zadnji teroristični napad. »Iz vseh strani skušajo streti stabilnost evropske kulture in vere. Ob tem bi opozoril na nekaj, kar je papež briljantno naredil. Da prvič v zgodovini jubilej ni samo v Rimu, ampak po vsem svetu. Terorizem nas napada mrežno. Želi priti v naše strukture. Odgovor papeža je bil asimetričen. Odpremo vrata vsepovsod, ne boste nas zrušili. S tem je fantastično odgovoril na to, kar se trenutno dogaja v svetu.« Tudi Šterbenc se strinja, da je papež Frančišek prišel v pravem času, ko svetu dominira neoklasična družbeno-ekonomska paradigma.

Fenomen Islamske države je neposreden proizvod ameriškega napada na Irak leta 2003. »Moramo se zavedati, kako ogromen pomen ima ozemlje Iraka za sunitske muslimane, ki tvorijo 85-90 odstotkov od 1,6 milijarde muslimanov. Ravno na ozemlju današnjega Iraka je namreč obstajal bagdadski abasidski kalifat in ravno v tem času je islamska civilizacija doživela svoj daleč največji razcvet. Ko so Američani napadli Irak, je bila hkrati v Palestini bila odprta trajna rana arabskega in muslimanskega sveta. Bistveni moment generiranja teh radikalnih islamističnih tendenc je bilo to, da je možno aplicirati koncept kulturne obrambe ob tem napadu. Po napadu na Irak se je sunitska identiteta izjemno okrepila in tako je nastala ta nova tvorba.« Gaiser je dodal, da je ISIS zrcalo naših mednarodnih odnosov, svet je brez vizije. »Lahko bi prišli do rešitve. Govorimo le o 20 ali 30 tisoč vojakih ISIS-a. Katera mednarodna koalicija jih ne bi mogla zrušiti v par urah? Nimamo pa vizije, kaj bo potem. Torej ni polarnosti v mednarodnih odnosih. Mednarodne velesile se bodo morale usesti in dogovoriti, kakšna je situacija in kje so meje.« Šterbenc meni, da je prava pot v tem, da se skuša najprej vzpostaviti politični kompromis najprej med suniti in šiiti v Siriji, da bodo vse strani vsaj približno zadovoljne. »Potem bo lažje tudi na podoben način v Iraku, ker se šiitske oblasti v Iraku, ki so zdaj zaradi Sirije precej prestrašene, ne bi več počutile tako ogrožene. In na ta način bi sunitske populacije, ki sedaj živijo pod nadvlado oziroma na ozemlju IS, privabljati ven iz te tvorbe,« je prepričan Šterbenc.

V navezavi na terorizem je Gaiser povedal, da je begunski val narejen načrtno, da se čisti določeno območje na BV, se financira v BV, se destabilizira Evropa na kratek in srednji rok. Po njegovem je Nemčija odigrala tu zelo slabo vlogo, Merklova pa bi morala odstopiti. Prepričan je, da imajo Nemci dovolj dober sistem, da preverijo, kdo prihaja in koga zadržati. »Vendar se moramo zavedati, da ne glede na to, da je Nemčija največja gospodarska sila v Evropi, vseeno ni znala po 2. svetovni vojni asimilirati drugih. Balkanci, ki delajo v Nemčiji, so še vedno outlanderji, mesta imajo geta za Turke, Jugoslovane, itd. Ne bodo nam prodali zgodbe – saj se bodo asimilirali, naučili nemščine in bodo naša delovna sila za prihodnost. To ni res. To bo destabilizacija.« Škamperle meni, da naprej ne bo šlo več brez duhovnih korenin. »Arabci so povabljeni, da se integrirajo, da se vključijo v te naše evropske skupnosti, kjer so neke vrednote in kot podlaga neka duhovna tradicija.« Ko gre za reševanje begunske krize, je Šterbenc prepričan, da je naprej treba ustavljati vojno v Siriji. Treba je tudi poskrbeti za sosednje države - Turčijo, Libanon in Jordanijo, ki so sprejele največ beguncev – da bi s finančno pomočjo ohranile te ljudi tam, kjer so. Tu vidi problem, da se evropske države ne morejo dogovoriti, kdo bo te milijarde dal, pri čemer se postavlja vprašanje, kaj pa je s tistimi tisoči milijard evrov, ki jih Evropa letno izgubi zaradi utaje davkov. »Generator begunske krize so Sirija, Afganistan in Irak, ki jih je ameriška vojaška aktivnost razbila, tako kot je danes na vsem Bližnjem vzhodu. Pomembna se mi zdi tudi kvantitativna poanta. Če je Evropejcev 550 milijonov, potem 1,5 milijona muslimanov ne more te Evrope ne morejo destabilizirati, če je ta identiteta količkaj trdna. Res pa je, če bodo ZDA nadaljevale z vojaškimi aktivnostmi, potem muslimani v Evropi ne bodo šli v smeri večje integracije, ampak se bodo v smislu kulturne obrambe zavedali svojih muslimanskih korenin in se počutili drugačni od kristjanov v Evropi.«

Gaiser je spomnil, koliko let je morala Italija sama upravljati begunski val, ki je prišel iz Mediterana. »Posledica begunske krize bo Frontex, skupna policija na mejah, kar je mogoče en korak v dobro, da bomo imeli skupno vojsko čez desetletja. A brez skupne azilne politike Evropa nima sredstev, da bi reagirala primerno. Ko bo ta enotna in begunec ne bo mogel sam izbirati, kam gre in bo v rokah EU, takrat se bo rešila večina problemov.«

Pogovoru o lahko prisluhnete v audio arhivu!