Evropska komisija predlaga ukrepe za boljši nadzor zunanje meje povezave

Svet | 15.12.2015, 16:54 Andrej Šinko

Evropska komisija je predlagala sveženj ukrepov za boljši nadzor zunanje meje Evropske unije in s tem za zaščito schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Ključen je predlog za vzpostavitev evropskega sistema mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na problematičnem delu zunanje meje brez povabila članice, ki ima težave. Evropska komisija je priporočila tudi prostovoljno humanitarno shemo za sprejem sirskih beguncev iz Turčije v unijo.

Že 1,5 milijona ljudi je letos nezakonito vstopilo v unijo, kar je dvakrat toliko kot v minulih petih letih in jasno razkriva velik neuspeh zaščite zunanje meje, je ob predstavitvi svežnja poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Ta sistem v obliki nove agencije bo združeval okrepljeno agencijo za zunanje meje Frontex in nacionalne organe. Predlog komisije predvideva, da bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh. V skrajnem primeru, če bi bil ogrožen schengen, naj bi imela nova agencija pravico do posredovanja v članici, ki ne bi bila sposobna sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez njenega povabila. Omenjena pravica do posredovanja, ki jo nekateri imenujejo »jedrsko orožje«, je odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.

Predlog že dviga obrvi, saj ni jasno, kako naj bi deloval v praksi. Na vprašanje, kaj če zadevna članica ne želi sodelovati v operaciji, viri pri komisiji odgovarjajo, da je sodelovanje obvezno in da lahko komisija v primeru kršitve sproži pravni postopek. Sporen je tudi predlagan način odločanja. Da bi olajšal sprejetje sporne nove zakonodaje, Bruselj predlaga odločanje v sklopu komitologije, torej v odboru pod okriljem komisije, v katerem so sicer strokovnjaki članic, a Svet Evropske unije v postopek ni vključen. Nova agencija bo imela tudi močnejšo vlogo pri vračanju nezakonitih migrantov, kot jo ima zdaj Frontex, saj bo lahko med drugim neposredno sprožila operacije vračanja. Za učinkovitejše vračanje komisija predlaga tudi enotni evropski potovalni dokument.

Komisija je predlagala tudi ciljne spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi zagotovile sistematičen nadzor vseh potnikov, tudi Evropejcev. Poleg rednega preverjanja potnih listin to pomeni tudi preverjanje v bazah, kot je schengenski informacijski sistem.

Bodo članice Evropske unije sprejele begunce iz Turčije?

Evropska unija sprejem beguncev pogojuje z zmanjšanjem migracijskega toka iz Turčije v Evropo. »Če bo nedovoljen tok iz Turčije v Evropo uspešno zmanjšan, so članice unije pozvane, naj iz Turčije sprejmejo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so bile razseljene zaradi konflikta v Siriji,« predlaga komisija. Shema naj bi bila po predlogu komisije prožna, tako da bi upoštevala postopno zmanjševanje števila ljudi, ki nedovoljeno prečkajo mejo iz Turčije v Evropsko unijo, na podlagi ukrepanja Turčije, so pojasnili v komisiji. Koliko sirskih beguncev naj bi sprejele članice unije v kolikšnem času in katere članice naj bi pri shemi sodelovale, tako za zdaj ni jasno. Neuradno se je omenjala številka 400.000 beguncev, ki pa je uradno ni potrdil nihče.

Mini vrha v četrtek pred zasedanjem voditeljev 28 članic unije, ki naj bi vključeval države, voljne sprejeti begunce iz Turčije, se bo udeležilo devet članic unije, Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija, ter Turčija. Razporeditev beguncev med sodelujoče članice naj bi temeljila na podlagi absorpcijskih, sprejemnih in integracijskih zmogljivosti, velikosti prebivalstva in bruto domačega proizvoda, stopnji brezposelnosti ter preteklih azilnih podatkih. Članica, ki se bo odločila za sprejem sirskih beguncev iz Turčije, bo morala osebi za najmanj eno leto zagotoviti subsidiarno zaščito ali primerljiv začasni status. Članice so se letos že dogovorile o preselitvi 22.000 beguncev iz tretjih držav v unijo.