December v Melbournu

| 11.12.2015, 12:46 Matjaž Merljak

V Avstraliji se je s prvim decembrom začelo poletje, pričakali smo sv. Miklavža, pripravljamo se na prihajajoče božične praznike, sv. Štefana in tudi slovo od starega leta

Letošnja pomlad in vremenske napovedi so nam kar dobro služile. Lahko bi bilo še malo več dežja, sicer nam že sedaj obetajo kar vroče poletje. Morali bomo varčevati z vodo, po kmetijah in v notranjosti so gozdovi že sedaj v nevarnosti glede ognja. Po nekaterih krajih je že tudi zagorelo, gasilci so s skupnimi močmi še v pravem času pogasili. Upajmo, da nam bo narava kljub vročini prizanesla!

1. in 2. novembra se širom slovenske skupnosti v Avstralije spominjamo, molimo in posvetimo pokojnim. Zelo lepa tradicija se je prijela po vseh slovenskih društvih v času ustvarjanja, kajti člani so v čast in zahvalo zgradili tudi kapelice, kjer se posebno v času »spomin vernih rajnih« zberejo in molijo skupaj s patrom Cirilom Božičem in tamkajšnjimi člani in prijatelji. Na SD Planica se zberemo kar v dvorani. Člani in prijatelji se pripeljejo od blizu in daleč in se v ta namen pripravi kosilo. Ob drugi uri popoldne skupaj s p. Cirilom Božičem in pevci v dvorani, molimo in se spominjamo svojih najdražjih tukaj in tudi vsak v svojem kraju po Sloveniji. Po končanem obredu se vsi tisti, kateri imajo že pokojne na pokopališču v Springvale, odpeljejo z avtomobili na skupno molitev in blagoslov. Vsa leta še v času patra Bazilija Valentina so se pričeli najprvo zbirati posamezno pri družinskih grobovih, kasneje je postajalo število vse večje, od takrat dalje se moli rožni venec nekje na sredini pokopališča pri avstralskem »evkaliptu«.

Pater Ciril je v ta namen obiskal letos tudi slovensko skupnost v Hobartu na Tasmaniji. Zadnjega takega srečanja so bili deležni pred tremi leti, bolezen in leta pa kot vedno, prinašajo svoje. V času obiska se je skupina dvanajstih rojakov zbrala pri sv. maši v tamkajšnji hrvaški cerkvi in zatem skupaj obiskala pokopališče. Molili in pokropili so do sedaj že 24 grobov. Kljub čudoviti naravi samega otoka za slovensko skupnost ni prinesla večjega zanimanja.

Na Tasmaniji živi manj kot pol milijona prebivalcev. Tamkajšnje življenje poteka zelo umirjeno, narava idilična za poljedelstvo z ogromnimi gozdovi, rekami in jezeri. V zimskem času sneg pobeli tudi bližnje vrhove. Mesto Hobart leži ob obali in ves otok je ena sama razglednica. Iz Melbourna do Tasmanije je ura vožnje z avionom ali osem ur z ladjo, na katero zapelješ svoj prevoz, od tam dalje pa na ogled in oddih!

17. novembra je minilo že deset let od prihoda patra Darka Žnidaršiča v Sydney in pa že dve leti od prihoda patra Davida Šrumfa v Melbourne. Obema se zahvaljujemo za njuno delo in skrb za slovensko skupnost od Sydneya do Melbourna vse do južne Avstralije, Adelaide.

Igralska skupina iz Melbourna, ki jo že nekaj let vodi in po potrebi tudi preureja ga. Draga Gelt OAM, si je po kratkem presledku spet odločila, da razveseli slovensko skupnost z veselo igro Oh,ta ljubezen!

Čas, v katerem živimo, vse bolj postaja enoličen, brezbarven, lahko bi celo rekli dolgočasen! Leta nazaj, ko smo bili še vsi redno zaposleni, ni bilo časa premišljevati o tem. Tokrat smo izkoristili priložnost in čas še za kaj bolj koristnega. Po kratkem prepričanju, nam je ga. razdelila vloge in od tam naprej! Vadili smo vso zimo, kar je bilo zelo veselo in poleg vsega tudi prijateljsko. Prvi nastop je bil v Verskem središču v Kewju, zatem smo gostovali po vseh slovenskih društvih, tudi v Sydneyu. Vse povsod smo bili sprejeti z veseljem, kolikor so nam ga mogli podariti.

Slovenska skupnost širom Avstralije se vidno stara, poleg tega ljudi več kot toliko tudi ne zanima življenje, kakršnega ima današnja mladina. Kdorkoli je to predstavo videl, se je moral nasmejati. »Tri osamele vdove so našle v časopisu oglas - trije moški iščejo prijateljice! Zmenki so se pričeli odvijati. Ženske so bile vse zelo vesele v pričakovanju, da bodo po pogovoru z moškim celo bogate. Ni bilo tako daleč, ko se je resnica izkazala, da je moški igral kar za dva ljubimca. Obe sta verjeli kako bo lepo ... Tudi tretji se je predstavil kot bogato oblečen, v resnici pa je bila ženska, ki je mislila, da je moški. Vse se je srečno končalo, ko je žena še od drugega ljubimca našla lasuljo v grmovju. Seveda je vse spet steklo po starem tiru v vednost za malo večjo pozornost.

Kaj pa se dogaja po svetu, smo tudi mi v skrbeh. Naval imigrantov v Evropo je bil in je nekaj neverjetnega. Poslušali in gledali smo najprvo polno zasedene vlake, za tem tudi kolone ljudi, ki so pešačili tudi skozi Slovenijo in za seboj puščali ogledalo samega sebe. Odmevu v Parizu smo tudi mi z žalostjo spremljali, sedaj pa že tudi iz Amerike. Kdaj in kje bo naslednja človeška tragedija? Svet je postal tako majhen, da kjerkoli živimo, ne glede vere, navad in običajev, že skoraj vsak zemljan samo pritisne na gumb in v nekaj minutah so že natiskane najnovejše novice.

V Avstraliji za enkrat še ni strahu, naša generacije se še povprečno kar dobro drži. So pa rojaki, ki so malo starejši in nekateri bolj rahlega zdravja. Upajmo, da se bo stanje sedaj malo izboljšalo, ko bo malo več sonca.

Decembrski pozdrav se vedno prične s svetim Miklavžem. Tudi v verskem središču v Kewju je bila preteklo nedeljo po sv. maši lepa priložnost sprejema tega dobrotnika. V spremstvu šestih angelčkov, brez parkelnov, to pomeni, da so bili otroci vse leto pridni.

Sv. Miklavž je lepo pozdravil navzoče starše in stare starše, posebno pridne otroke, jim razdelil darila, se jim istočasno tudi zahvalil za celoletni obisk Slomškove šole in učiteljici magistrici Julie Kure-Bogovič. Renati Miklavec pa zahvala za delo z narodnimi nošami.

V soboto, 12. decembra, bo adventno romanje na TA PINU, hribček oddaljen kakšno dobro uro od cerkvice v Kewju. Slovenski rojaki so pred nekaj leti s skupnimi močmi postavili kapelico in jo posvetili Brezjanski Mariji Pomagaj. Ob drugi uri popoldne bo vodil somaševanje melbournski nadškof Denis Hart ob začetku leta usmiljenja.

Nam se bodo pridružili tudi rojaki iz Adelaide s patrom Davidom. Ob 10. uri dopoldne se bomo zbrali pri kapelici za molitev rožnega venca in litanij.

Predno končam naj vsem Vam, urednikom in sodelavcem Radia Ognjišče, čestitam za 21-letno delovanje, sodelovanje s svetom in prijatelji domačega ognjišča, katerega ste ga skupaj obhajali na Brezjah pri Mariji Pomagaj!

Za konec leta pa še prijateljski pozdrav iz Melbourna in slovenske radijske ure 3ZZZ 92.3FM, vsem poslušalcem, kateri poslušate novice »from down under«! Leto 2015 se bo nemara kmalu izteklo. V upanju na mirno in prijateljsko srečanje z novim letom pošiljamo vsem, ki to sedaj poslušate-tudi sorodnikom in prijateljem Radia Ognjišča, miru, zdravja, sreče, veselja in zvrhan koš ljubezni in božjega blagoslova v prihajajočem letu 2016!