Družina, moja draga

Slovenija | 18.12.2015, 13:38

Le nekaj ur nas loči od začetka volilnega molka in nedelje, ko bomo na referendumu glasovali proti zakonu, ki tako grobo posega v družinska razmerja.

Koalicija za otroke, določeni mediji in nekatere stranke so se v kampaniji potrudili navesti številne utemeljene razloge, zakaj moramo skupaj z državo ščititi družino. Spoštovanje različnosti je prava pot, ne pa zanikanje družine, kjer morati biti moški in ženska oče in mati, sad njune ljubezni pa otrok.

Vzemimo si teh nekaj ur za končni osebni razmislek.

Kot zadnje dejanje svojega prizadevanja sem v svoji lastni širši družini opravila nekakšno anketo s prošnjo, da moji dragi povedo, zakaj se s svojim glasom postavljajo na branik družine.

Sprejmite naše misli kot zadnji apel oseb, ki se imenujejo mati, oče, otroci, babice in dedki. Takole so dejali:

PROTI sem zato, ker naša država pregoreva in pogoreva na zelo preprostih vprašanjih, ki bi jih morala urediti: naj si bo finančno, varnostno ali izobraževalno področje. Sedaj pa si ta država, ki ji vse polzi iz rok, jemlje pravico posegati še v družino.

Svojim bližnjim želim dati pogum iti na referendum. Že 20 let, od osamosvojitve naprej, poslušam glasove, ki prihajajo, kar od nekod:« Se ne splača! Vsi so isti! Ničesar ne moremo spremeniti! Kaj pa en glas spremeni?« To razpihovanje obupa je tako neprekinjeno, da je jasno, da je načrtno in grize voljo do življenja in do javnega odločanja. Pogum, ljudje!

PROTI sem iz hvaležnosti svojim staršem, ki sta znala živeti kot moški in kot ženska. Mogoče sem se največ naučila takrat, ko sta bila sama negotova. Lepota dopolnjevanja je bila vedno vrednota.Hvala za starše!

PROTI sem tudi, ker so ponoreli tudi slavisti. Zadnjič je pri pouku slovenščine neka učiteljica prečrtala besedno zvezo s starši (množinsko) in zahtevala starš. Jezik ni samo navada. Razodeva globoko razumevanje in čutenje človeka.

PROTI sem, ker je država dolžna zagotoviti družini tisto podporo, ki si jo družina zasluži. Podpirati mora očetovstvo, materinstvo in otroke. Koliko smo v preteklih letih vložili v banke? Koliko smo v družine? Kot je te dni rekel nekdo, treba se je zavedati, da je družina v pričakovanju sadeža lastne ljubezni – torej otroka – bolj ranljiva od tiste skupnosti, ki se posveča predvsem karijeri in denarju.Zato naj se začne država obnašati kot njen duhovni varuh.

PROTI sem zato, ker vem, da sta moč privlačnosti pri ženski in pri moškem zelo različna. Če ni kulture in spoštovanja, sčasoma privlačnost zbledi in uniči dostojanstvo.Truditi se je treba za kulturo in te kulture naj bodo deležni tudi otroci.

PROTI sem, ker smo se že kar sprijaznili s tem, da otroci nimajo več brezskrbnega otroštva. To otroštvo otrokom pokvarimo starejši, ker ne znamo odgovorno rešiti svojih težav in te težave rešujemo preko otrok.

PROTI sem, ker bi lahko tudi Cerkev v preteklem času več storila za istospolne. Glas PROTI je zaveza, da se od ponedeljka naprej okrepijo prizadevanja za pastoralo istospolnih in vseh mladih, ki v svojih čustvenih in socialnih stiskah postanejo plen manipulantov in nasedejo eksperimentiranju s svojim lastnim telesom.

PROTI sem zato, ker vidim, kakšno tiho ofenzivo izvajajo mediji nad ljudmi, ki smo proti. Skoraj bi lahko rekli, da so za ta krivični zakon vsi, ki imajo denar in moč.To je boj posameznika z zblaznelo silo.

PROTI sem zaradi medijev, ki s tako vztrajnostjo že desetletja žalijo človekovega duha: telesno nespoštovanje, žaljenje lepote, izkrivljanje idealov, pornografija in še in še. Družine, ki negujejo svoje medsebojne odnose, so še okolja vrednot. V družini se ne da lagati. V družini si, kar si. Zato je v družini včasih tako težko in zato družina potrebuje podporo družbe in države.

PROTI sem zato, ker šolski sistem do sedaj ni vložil skoraj ničesar v vzgojo otrok v zrele in odgovorne osebe. Učimo se vse - od logaritmov do kovalentnih vezi, kar bomo v življenju mnogi zelo malo rabili. Družinsko življenje, ki bo zavzemalo večino našega življenja, pa je deležno tako malo pozornosti. Minister Gaber je nekoč rekel, da šola uči in ne vzgaja. Sadovi te miselnosti so očitni: iz šole so izgnali vzgojo in jo nadomestili s pošastno ideologijo.

PROTI sem zato, ker želim pričevati v Cerkvi, ki ni povsem imuna pred virusom materializma in popredmetenja. Od Boga zahtevamo le čudežev, a se ne pustimo nagovoriti od Božje besede. Ravno v družinah doživimo največjo lepoto duhovnosti, v kateri človek prepozna Boga.Tudi istospolni lahko živijo vsaj nekaj tega. Ta zakonik pa je vse pojme, ki označujejo oblike skupnega bivanja, spremenil v materialistično skrpucalo.

PROTI sem zato, ker naj se tudi mame in očetje po tej polemiki zavedo, da otrok ni pravica.Otrok je dar, ki si ga starši ne smejo lastiti. Mnogi so lahko le neskončno srečni in hvaležni Bogu, da ga lahko imajo.

PROTI sem, ker ni potrebno nobeno dokazovanje, da je nedopustno spreminjati pojem družine v pojem, ki pomeni več stvari. In od tukaj naprej bo delovala samo še fantazija. Verjemite, ne bo se ustavilo pri tem. Zgodilo se bo, da bo tekom desetletij pojem družine tako zvodenel, da bo država ugotovila, da ga ne zazna več.

PROTI sem zato, ker je zelo jasno, da bo samo malo časa potrebno, da bo ta zakon začel povzročati socialne krivice družinam in istospolnim skupnostim Ne vem, kako to, da ni več istospolnih proti in se za ta krivičen zakonik zavzemajo “leve” stranke, ki se razglašajo za socialne. Morda pa so obilne finančne podpore države legebitrovskim lobijem razlog, da ženejo to zgodbo vztrajno naprej.

PROTI sem, ker mi je ideal sveta družina in ne želim, da mojo družinsko prihodnost krojijo družbeni marginalci in anarhisti.

Kako pa lahko absurd vpliva tudi na umetnost (predvsem literaturo), si raje ne predstavljam...(Cankarjeva mati-oseba št.1).

Absurdno.

PROTI sem zato, ker vem, da se stran PROTI, tudi če bo zmagala, ne bo “znesla” nad nasprotno stranjo, ampak bo to priložnost za iskren dialog temelječ na resnici. To se lahko vidi tudi v načinu uporabe argumentov in številnih razprav.

Prepričana sem, da smo si v naši družini to povedali v imenu mnogih, ki jim ni vseeno za bodočnost družin, usodo in zdrav razvoj otrok.

Na svidenje na voliščih v nedeljo, 20. decembra.

Bodimo kot pastirji, ki jih je betlehemska luč popeljala k Jezuščku v jaslih.

Ob tej priložnosti vam želim radostne božične praznike in zdrave pameti v letu 2016.

Komentar sem pripravila Vlasta Rus, žena, mati in učiteljica