VIDEO: Papež Frančišek družine spodbudil, naj ne izgubijo zaupanja
Svet
V katoliški Cerkvi obhajamo nedeljo Svete družine. Spominjamo se družinske skupnosti, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus, njegova mati Marija in krušni oče Jožef. Praznik Svete družine je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Romanje in vsakdanje življenje, ljubezen in odpuščanje, trenutki veselja in težav … Vse to je vtkano v doživljanje družin. V nagovoru med sveto mašo ob svetoletnem romanju družin v baziliko svetega Petra v Vatikanu je papež Frančišek, s pogledom uprtim v sveto nazareško družino, spomnil, da se romanje ne konča, ko prideš na cilj do svetišča, ampak ko se vrneš domov in se začne vsakdanje življenje.
Papež Frančišek je v homiliji približal skupno lastnost dveh družin in sicer Elkana in Ane, ki sta peljala dečka Samuela v Božjo hišo v Silo ter Marije in Jožefa, ki sta za velikonočne praznike skupaj z Jezusom poromala v jeruzalemski tempelj. Poudaril je, da je zelo lepo, ko se oče, mama in otroci skupaj odpravijo v Božjo hišo, da bi z molitvijo posvetili praznik. Tudi naše družine se lahko iz tega naučijo, da je družinsko življenje sestavljeno iz velikih in malih romanj. "Kako dobro nam dene pomisliti, da sta Marija in Jožef Jezusa naučila moliti. In kako pomembno vlogo pri vzgoji ima torej družina. Preprosto dejanje, kot je blagosloviti, pokrižati otroka ob začetku in ob koncu dneva ter molitev pred obroki … Blagosloviti otroke pomeni, zaupati, izročati jih Bogu, naj bo On v različnih trenutkih dneva njihova zaščita in opora," je dejal.
Gre torej za romanje, za romanje družin v njihovi vzgoji za molitev. V družini pa se sredi vsakdana zgodijo tudi nesporazumi. "Verjetno je moral dvanajstletni Jezus svoja starša prositi tudi za odpuščanje. Evangelij sicer o tem ne poroča, a to lahko predpostavljamo. Namesto, da bi se vrnil z njima v Nazaret, je ostal v templju v Jeruzalemu in ko ga nista našla, je povzročil Mariji in Jožefu veliko bolečino. Na poti domov se je zagotovo privil k njima, da bi jima pokazal vso svojo ljubezen in poslušnost. Na romanju družine se tudi takšni trenutki spremenijo v priložnost za rast, v priložnost prositi za odpuščanje in ga tudi prejeti, za izraze ljubezni in poslušnosti."
Sveti oče je ob koncu homilije spodbudil, naj družine ne izgubijo zaupanja. Vedno je namreč lepo v popolni iskrenosti vzajemno odpreti svoja srca. Kjer je prisotna ljubezen, tam je tudi razumevanje in odpuščanje. Svet in Cerkev močno potrebujeta družine, ki se podajajo na takšno vsakdanje romaje, je zagotovil.
