Zeleno gospodarstvo je naša možnost in rešitev
Slovenija Nataša Ličen
Gospodarska rast je v preteklosti temeljila na izkoriščanju naravnih virov, pri čemer se je pogosto zdelo, da so zaloge surovin neomejene. Posledica tega je današnja »kriza virov«, nevarnost pomanjkanja naravnih surovin, in čedalje višje cene. V obdobjih kriz finančnih in gospodarskih sistemov ter ob naraščajočem pomanjkanju naravnih virov je prehod v zeleno gospodarstvo globalno čedalje pomembnejši za ohranjanje konkurenčnosti in kakovosti življenja.
Drugačni gospodarski modeli
Prav zaradi uvodoma razloženega se danes iščejo drugačni gospodarski modeli, ki bi omogočali blaginjo in hkrati konkurenčnost gospodarstva, ne da bi škodovali okolju. O potrebi po teh spremembah že obstaja širok družbeni konsenz. Naraščajoče prepoznavanje nujnosti in potencialov prehoda v zeleno gospodarstvo pa se kaže tudi na svetovnih trgih. Da bi dosegli prehod v zeleno gospodarstvo, je treba spremeniti današnje modele proizvodnje in vzorce potrošnje v trajnostne oblike, podpreti ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki koristijo tudi okolju, izboljšati upravljanje virov in politike ravnanja z zemljišči, vodami, odpadki in energijo. Z zelenim gospodarstvom se povezuje več konceptov (zelena rast, krožno gospodarstvo, industrijska simbioza, učinkovita raba virov, trajnostni razvoj). S širšo ali ožjo usmeritvijo pa so vsem konceptom ob spodbujanju gospodarske rasti in razvoja v grobem skupni trije cilji: učinkovita raba virov in materialov (s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo), zagotavljanje kakovostnega delovnega in bivalnega okolja, vključno z varovanjem narave, ter krepitev družbene blaginje.
Krožno ali zeleno gospodarstvo
Kot eden najbolj razvitih konceptov je odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v vnovično uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin in prek zasnove izdelkov (tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče) nastajanje odpadkov znižuje na ničelno stopnjo. Izdelki v (krožnem) gospodarstvu ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe. Tudi v Sloveniji je bilo pripravljenih že kar nekaj predlogov za spodbuditev preboja na bolj trajnostne oblike gospodarstva. Več si lahko preberete na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/opzg_akcijski_nacrt_in_nacrt_aktivnosti.pdf
Več moramo narediti z manj
Vsakomur je jasno, da tako, kot živimo danes ne bo šlo dolgo. V soočanju z novimi izzivi moramo spremeniti način proizvodnje in porabe dobrin. Z manj vložka moramo ustvarjati več vrednosti, zmanjšati stroške in vpliv na okolje. Z učinkovitejšimi proizvodnimi postopki in boljšimi sistemi ravnanja z okoljem lahko znatno zmanjšamo onesnaženost in količino odpadkov ter varčujemo z vodo in drugimi viri. To je dobro tudi za podjetja, saj omogoča manjše stroške delovanja in manjšo odvisnost od surovin.
To je ideja, na kateri temelji zeleno (krožno) gospodarstvo, to je sistem, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. V zelenem gospodarstvu se bodo morali proizvajalci posloviti od pristopa „vzemi–naredi–zavrzi“.
Evropa potrebuje zeleno gospodarstvo
Poleg tega je cilj, na podlagi katerega bi se kljub manjšemu obsegu uporabe surovin ustvarilo več ter zmanjšal naš vpliv na okolje z inovacijami in poslovnimi modeli za učinkovito porabo virov in optimalno ravnanje z odpadki kot virom, uresničljiv. Pot k zelenemu gospodarstvu bi morala temeljiti na ugotovitvah in uspehu evropske zelene industrije na področjih, kot so ravnanje z odpadki in recikliranje, čiščenje vode in oskrba z njo ter obnovljiva energija. Ti sektorji so bili v zadnjih letih in tudi v času finančne krize najbolj prožni in najhitreje rastoči sektorji. Prehod k zelenemu gospodarstvu bo pripomogel tudi k temu, da se bo svetovno gospodarstvo, ki obupno potrebuje rešitve za izzive rastočega prebivalstva, pomanjkanja virov in okrnjenega naravnega okolja, usmerilo na nove cilje. Več informacij: https://alpeadriagreen.wordpress.com/9998-2/
Iskanje novih rešitev v zvezi z odpadki, v skladu s katerimi bodo odpadki obravnavani kot vir in ne kot breme, zagotavlja velike možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in ohranjanje naravnih virov. V naslednjih nekaj letih bodo oblikovane nove pobude EU, da bi se izboljšal način, kako obravnavamo različne vrste odpadkov. Glede na študijo iz leta 2012 bi Evropa, če bi v celoti sprejeli zakonodajo EU o odpadkih, prihranila 72 milijard evrov na leto, prihodki v sektorju upravljanja z odpadki in recikliranja bi se povečali za 42 milijard evrov in do leta 2020 bi se ustvarilo 400 000 novih delovnih mest.
