MIVA Toyota misijonarja Janija Mesca na nemogočih poteh
VIDEO in FOTO: Nova šola na koncu sveta
Madagaskar_2015
Že včeraj smo poročali, da so Jure, Izidor in Marko na poti na misijon Janija Mesca, za katerega ta naš prodorni misijonar pravi, da je " na koncu sveta". Da je temu res tako kažejo tudi skromne možnosti povezav. Vsebina se dobesedno po kapljicah pretaka k nam in povezave se pogosto popolnoma prekinejo. Vseeno pa je naši ekipi uspelo, da so nam posredovali utrinke včerajšnjega dogajanja, ki je nanje napravilo velik vtis. In še nekaj, misijonar Jani Mesec jim je pripravil presenečenje, ki je tudi Jureta, ki se znajde v vsaki situaciji, pustilo odprtih ust.
No, ko so se vtisi nekoliko umirili, ko so si segli v roke z nekaterimi najpomembnejšimi člani tamkajšnje skupnosti, pa je napočil čas za pogovore o misijonu in njihovem življenju. Jure je pred mikrofon povabil župana Manambondroja g. Paula. Ta je povedal kako izgleda njihov poljedeljski vsakdan. Tamkajšnji prebivalci so namreč kmetovalci in govedorejci. Pridelujejo tudi poper in vanilijo, ter še nekatere za nas eksotične rastline. V pogovoru smo izvedeli, da je razlika med županom in kraljem v vaseh Madagaskarja. Vsak ima pristojnosti na svojem področju. Župan je tako postavljen s strani države in v sodelovanju s kraljem skrbi za vaški napredek. Izvedeli smo, da prebivalcem veliko pomeni prisotnost misijonarja in da ne bi želeli, da bi kdaj odšel stran.
Pastoralno področje pa je predstavil predsednik Župnijskega pastoralnega sveta, več o tem pa lahko prisluhnete v pogovoru!
O vseh teh dogodkih Jure piše tudi v svojem današnjem zapisu na blogu:
Na pustno soboto letos smo stkali vezi med Slovenijo in Manonbondrom. Več kot šestdeset tisoč evrov je bilo lepo zagotovilo, da bo Jani Mesec lahko začel gradnjo šole, ki danes čaka le še na streho in otroke, ki bodo vnesli radovednost in živahen utrip. Že pred zadnjim vzponom do kraja, smo opazili množico ljudi, ki je stala na vrhu. Vajeni smo gneče na cestah, neprehodnih poti v okolici večjih mest, množic prodajalcev in kupcev na tržne dni, a v soboto zvečer bi bilo kaj takega precej nenavadno. In res! Čakali so nas, predstavnike tistih, ki so jim zgradili šolo, darovali napredek, poslali znanje.
Ko smo dospeli do pojoče množice, je misijonar ustavil utrujeni, z blatom obloženi avto, potegnil ročno zavoro in prijazno dejal: »Fantje, zdaj pa ven in z množico naprej!« Kaj, zakaj? »Vas čakajo, radi bi se vam zahvalili in vas pozdravili, povedali, da so veseli, ker ste prišli v njihov kraj.« Izstopili smo. Vrisk skoraj nepregledne množice, bučen aplavz, veselje! Jani se je odpeljal naprej, mi pa prav nerodno stopicali med množico otrok, ki je v en glas z odraslimi, ki so prišli na sprejem, prepevala pesem, v kateri je bilo ves čas slišati besedo »misaotra«, hvala! Veseli ritmi, krasno večglasje, radovedni pogledi in trije kosmati belci. No, trije … Pravzaprav se je najdaljša misijonarska brada odpeljala po svoje, za nami pa je stopal še laiški misijonar Matevž. Po bradi kosmat le malo, je tukaj šele tri mesece.
Šolarji so bili oblečeni v lične modre uniforme, možje v lepe gvante, gospe pa zauber kot za nedeljo. Khm, le mi smo bili v prepotenih majicah, kratkih hlačah in pripravljeni na extreme rally avanturo, ne pa odeti za slovesnost, ki se bo, v našo čast, nadaljevala v cerkvi! Nerode. Saj vem, če bi izvedeli prej, bi to pač ne bilo presenečenje … Izidor je izstopil z rezervno kamero v roki in upal, da mu ne bo zmanjkalo baterij. To je bil trenutek, ki se ga niti približno ne bi dalo ponoviti. Pride in gre! Baterije so zmogle.
Vabljeni, da utrinku sprejema hvaležnosti, prisluhnete v posnetku, ki so nam ga posredovali naši sodelavci. Predvidoma do 14.45 bomo, vsaj tako upamo, prejeli še drugo današnje javljanje in kakšno fotografijo, za video pa bo potrebno počakati, da ekipa spet pride v kraje, kjer so zveze boljše.
Vabljeni, da si preberete celoten Juretov zapis!
Dobrodelna akcija za slovenske misijonarje na Madagaskarju
Od 22. septembra najprej pteče dobrodelna akcija za naše misijonarje na Madagaskarju, kot priprava na 17. oktober, ko bo v ljubljanski dvorani Tivoli veliko srečanje s Petrom Opeko. Posnetek tega dogodka bo mogoče videti v programu TV SLO 18. oktobra ob 20.30, istočasno pa tudi slišati v programu Radia Ognjišče.
Vabimo vas k darovanju s klicem na Misijonsko središče Slovenija 01 300 59 50. Lahko pa se odločite za darovanje s pomočjo spletnega obrazca, ali pa UPN naloga oz. preko spletnega bančništva.
Podatki, ki jih potrebujete:
- Naslov prejemnika: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
- Št. računa: SI56 0201 4005 1368 933 odprt pri NLB
- Referenca: SI00 279004
- Koda namena:CHAR
- Namen nakazila: Peter Opeka in slovenski misijonarji na MDG
Več najnovejših utrikov najdete na FB strani radia Ognjišče, poglobljeno pa tudi v Blogu Jureta Seška.
Vabljeni pa tudi k ogledu foto utrinkov iz obiska v kamnolomu v Akamasoi, kamor je naše sodelavce tik pred odhodom na jug otoka peljal misijonar Peter Opeka.
