Dr. Janez Bogataj
Predsednik države z redom za zasluge odlikoval etnologa Janeza Bogataja
Slovenija
Predsednik države Borut Pahor je vročil red za zasluge Janezu Bogataju za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Pahor je podelil tudi medalje za zasluge, prejeli so jih Branko Brumen, Vasja Samec ter Franko Košuta in Bruno Volpi Lisjak.
Temeljno področje Bogatajevega raziskovalnega in pedagoškega dela je proučevanje naše ljudske kulture - vsakodnevnega življenja, dela, ustvarjanja, verovanj, šeg in navad Slovencev skozi zgodovino. Je avtor in soavtor več kot 70 knjig in 150 razprav, številnih strokovnih in poljudnih člankov ter nosilec različnih projektov, povezanih s slovensko etnografijo. V utemeljitvi odlikovanja piše, da je kot poznavalec etnoloških posebnosti, ki so se zarisovale v slovenski narodni značaj skozi življenjske okoliščine, tradicijo in zgodovino, postal pomemben glas varovanja, visokega vrednotenja in promocije slovenske kulturne dediščine med Slovenci doma in po svetu. "To priznanje razumem kot priznanje svoji vedi - etnologiji, ki ni usmerjena samo v reševanje kulturne dediščine, njeno raziskovanje, ampak tudi v ustrezne interpretacije in predvsem v pomoč vsakokratni sodobni družbi, kako je treba s temi stvarmi ravnati," je v zahvali poudaril Bogataj.
Brumen je medaljo prejel za 20 let zavzetega uveljavljanja slovenske etnografske dediščine in uspešnega vodenja kurentovanja. Tradicionalno prireditev na Ptuju so pod njegovim vodstvom dopolnili s številnimi novimi programskimi vsebinami, hkrati se je kurentovanje razvilo v enega osrednjih etnoloških karnevalov v Evropi.
Samca je Pahor odlikoval za prispevek k ohranjanju slovenske nesnovne dediščine na področju ljudskega plesnega izročila. Zasnoval je številne odrske folklorne postavitve, bil je tudi idejni vodja in umetniški oblikovalec programa festivala Fokart v Mariboru.
Košuta in Volpi Lisjak sta medaljo prejela za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Bila sta glavna pobudnika ideje o Ribiškem muzeju, ki je postal ena najpomembnejših identifikacijskih točk slovenske narodne skupnosti v Italiji.
