Kmetje zahtevajo pravičnost v prehranski verigi

Kmetijstvo | 16.10.2015, 14:33

Položaj slovenskih kmetov se je v zadnjem letu izrazito poslabšal, v največji meri zaradi občutnega padca odkupnih cen kmetijskih pridelkov in izdelkov. Temu je botroval presežek hrane, ki je na evropskem trgu nastal zaradi ruskega embarga, pa tudi odprava mlečnih kvot. Kmetje bodo na jutrišnjih shodih opozarjali, da v prehranski verigi obstajajo velike nepravilnosti, ki jih je nujno takoj rešiti.

Kmečke stanovske organizacije shod jutri med 10.00 in 12.00 uro pripravljajo v osmih slovenskih mestih, in sicer Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju. Z mirnim protestom želijo opozoriti na nakopičene težave v kmetijstvu in na posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.

S shodom želijo kmetje predvsem opozoriti na dejstvo, da izjemen padec odkupnih cen kmetijskih pridelkov ne omogoča preživetja in to skupaj z dokaj razširjenimi nepoštenimi praksami v prehranskih verigah, ob pritisku cenenih viškov hrane iz tujine in zgrešenih odločitev skupne kmetijske politike vodi v propad slovenskega kmetijstva.

"Ne pričakujemo da se mora jutri nekaj zgoditi, ampak s tem se morajo odpreti vrata vsem, ki lahko prispevajo rešitve za bolj pravično razdelitev prihodkov v prehranski verigi," pravi Cvetko Zupančič, predsednik KGZS.

V krizi so vse kmetijske panoge, čeprav največji padec beleži odkupna cena mleka, ki se je samo letos znižala za 21 odstotkov in cena prašičjega mesa, ki je padla za 12 odstotkov. Kmetje so ogorčeni, ker se kljub tako visokim padcem cen na trgovskih policah maloprodajne cene prehranskih izdelkov ne nižajo.

V NSi prizadevanja kmetov podpirajo in opozarjajo, da bi bilo potrebno veliko narediti tudi na področju zakonodaje, ki zdaj kmetijsko pridelavo izjemno omejuje. Pri tem opozarjajo na neutreznost ureditve področja t.i. dopolnilnih dejavnosti, ki kmete, namesto da bi jih stimulirala za večanje pridelave, nerazumno omejuje.

Predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Iva Dimic opozarja, da so popolnoma upravičene zahteve kmetov, da se "prva predelava na kmetiji izvzame iz dopolnilnih dejavnosti, in se jo doda k osnovni kmetijski dejavnosti. Pri tem mislimo na kisanje zelja, pridelava kisa, sušenega sadja in podobne predelave vključno s pridelavo bučnega olja."

S shodom želijo kmetje vse potrošnike povabiti, da bi kupovali domačo lokalno hrano, ki je lahko tudi cenovno ugodna, če bi bili odnosi v prehranski verigi pravično urejeni, pa tudi da mora biti hrana jasno označena in sledljiva.

Kmete pred jutrišnjim protestom podpirajo tudi v SDS. "Kar zamislite si, če bi vam plačo znižali za 20 odstotkov, kako bi gledali na to zadevo. Verjetno ne bi mirno stali in čakali, kaj se bo zgodilo... ," pravi Marjan Golavšek iz Foruma za kmetijstvo pri SDS.

" Brez kmetov ni hrane, zato mora delo tega najbolj odgovornega deležnika v verigi preskrbe s hrano postati bolj cenjeno in tudi ustrezno plačano," pa je zapisal Evropski poslanec Franc Bogovič, ki dodaja, da se morajo razmerja v verigi preskrbe s hrano urediti po načelu poštenega plačila za pošteno ceno, predpogoj za to pa predstavlja ustrezna organiziranost kmetov, s katero se omogoča izboljšanje njihovega pogajalskega položaja v okviru te verige. "Na ta problem in še na številne druge v Evropskem parlamentu opozarjamo v Poročilu o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano, ki je trenutno v postopku sprejemanja", še pravi Bogovič.

Sedem zahtev kmetov

Kmetje poleg poštenih razmerij in praks v verigi preskrbe s hrano ter želje, da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla, zahtevajo tudi ustavitev uvoza pridelkov po dampiških cenah in previdno ravnanje pri liberalizaciji kmetijskih trgov.

Poleg tega si želijo, da je domača agroživilska veriga dobavitelj hrane v javne ustanove, hkrati pa pričakujejo ustreznejše ukrepe v primerih naravnih nesreč ter učinkovitejši odziv EU in države na stanje v kmetijstvu.