FOTO: Slovo od Akamasoe, smer jug!

Madagaskar_2015 | 29.09.2015, 14:50

Pred tednom dni so se naši sodelavci Izidor Šček, Jure Sešek in Marko Zupan odpravili na radijsko-misijonsko opravo na Madagarskar. Namen njihove odprave je popravilo in vzpostavitev nekaj novih oddajnikov radijske postaje Rakama v škofiji Farafangana, kjer deluje misijonar Janez Krmelj. Prve dneve so večinoma preživeli v glavnem mestu Antananarivo, kjer je središče združenja Akamasoa. Večino tehnične opreme, ki so jo že celo poletje nabavljali in pošiljali na Madagaskar je vendarle prispelo in tako so se zgodaj zjutraj odpravili na jug. Ob 14.45 so se nam že oglasili s približno polovice poti.

Včeraj so obiskali smetišče, kjer se je začelo misijonsko delo Petra Opeke, kjer rešuje ljudi in jim vrača dostojanstvo. V javljanju v današnjem jutru je Marko dejal, da je nekaj videti smetišče na v slikah na internetu, drugo pa to neposredno doživeti. Misijonarja Opeko je označil za supermana, ob vrnitvi v Slovenijo pa bo še bolj dosleden pri uporabi plastičnih vrečk.

Izidor je dogajanje skrbno beležil s fotoaparatom in se je spraševal, ali to bedo fotografirati ali ne. A ko je spoznal, da ima ta beda tudi srečne obraze, da so ljudje veseli in srečni, ko jih je obiskal Peter Opeka, so zavore za fotografiranje popustile. Marko in Izidor sta obiskala tudi kamnolom, kjer delavci ročno oblikujejo kamen in pridobivajo pesek ter si s tem delom služijo vsakdanji kruh. Vabljeni k poslušanju pogovora!

ŠOK! Izpraševanje smrdeče vesti

Jure med obiskom na Madagaskarju piše blog. Ponoči je objavil zapis o doživetjih včerajšnjega dne med smetiščarjih na robu Antananariva:

Včeraj me je slavje v katedrali ubogih ganilo in presunilo do temeljev, danes pa nas je Peter Opeka vrgel v tisto, kar ga je pred šestindvajsetimi leti tako ganilo, da je svoje življenje posvetil revežem na smrdljivem, zakajenem, bolezni in trpljenja polnem smetišču. Ne vem, če je »ganilo« pravi izraz. Morda je bila jeza nad človeštvom glasnejša, kajti še danes pravi, da si nihče, prav noben človek ne zasluži takega življenja, nobenemu izmed nas ne bi smelo biti vseeno, ko se sreča s tako kričečo revščino. Prepričan sem, da je delo na metrskih kupih smeti, na teh širjavah odpadkov človeka, začel zato, ker sledi Kristusu. Ob njegovih besedah, dejanjih onemiš, z vsako mislijo ti izprašuje vest, z vsakim stavkom Petra Opeke spoznavaš kako majhna so tvoja dobra dela, kako neznatna tvoja želja slediti dobremu. Ko reče; »Nič posebnega nisem storil, vsak lahko naredi, kar sem naredil jaz. Vsak!«, se skriješ v svojo nemoč, skloniš glavo in upaš, da bo tvoj sram rodil kaj koristnega v tebi. In kaj bo ostalo za menoj? Kolikim, kako in s kakšnim namenom pomagam jaz?

Petrov skromni dom je le nekaj deset metrov odmaknjen od ogromnega smetišča, ki so ga pred leti zajezili z zidom, ki doslej uspešno omogoča, da se ta smrdljiva vest človeštva ne širi naprej. Ko smo sedli v avto misijonarja, se nam je takoj pridružilo nekaj mož. Na vsako pot namreč vzame koga, ki gre v njegovi smeri. Že ob novi maši, pravi Peter, mu je bilo jasno, da bo služil najbolj ubogim. Vedel je, da kot duhovnik ne bo visoka osebnost, da mora biti brat bratu. Vedel je, da ne bo le maševal, evharistija, pravi, je sad dela, je trud, težave, povezava z Bogom, ki daje moč in mora biti temelj. »Če ne grem prek trpljenja skozi življenje, ne bom nikoli razumel Evangelija« Ko vidiš trpljenje, ki ga obdaja in s katerim se srečuje iz dneva v dan, spoznaš, da res razume Božjo besedo.

Njegovih odločitev, njegovega dela in uspehov ne morem razumeti, ne da se jih razložiti z logiko. Z mojo ne! Teoretično razumem, da se daruje, da živi za uboge, da živi ponižnost, zaupa v Božje usmiljenje. Vse to bi bilo le »bla bla bla«, če bi gospod Opeka pisali knjigo s tako vsebino v kaki s kristalnim lestencem osvetljeni sobi bogatega škofijskega dvorca. Ko pa v praksi, skozi dim smrdljivega smetišča, notranje do konca sesut, vidiš, kako se sklanja k ljudem, ki brskajo za koščki oglja ali uporabne plastike, kako objema zgrbljeno starko, poboža otroka, ki v življenju ni stopil s smetišča ali njegove okolice, kako takoj odhiti k bolni ženi, ki morda umira, pa so ga prišli prositi za blagoslov, ko vidiš, da pozna osebne zgodbe tolikih … Takrat spoznaš, kaj je mislil, ko je v intervjuju dejal: »Če smo polni samih sebe, napuha, želje po privilegijih, visokosti, ne moremo slediti Kristusu. Ne moremo! Govorimo lahko, v resnici pa smo daleč od poti, ki nam jo je pokazal!« Veste, to niso prazne besede, to je tisto, kar Peter živi iz dneva v dan! Preko otrok, njihovih nasmehov in hvaležnosti spoznava, da mu Gospod daje novo moč!

Vabljeni k branju vseh zapisov v blogu!

Dobrodelna akcija za slovenske misijonarje na Madagaskarju

Od 22. septembra najprej pa teče tudi dobrodelna akcija za naše misijonarje na Madagaskarju, kot priprava na 17. oktober, ko bo v ljubljanski dvorani Tivoli veliko srečanje s Petrom Opeko. Posnetek tega dogodka bo mogoče videti v programu TV SLO 18. oktobra ob 20.30, istočasno pa tudi slišati v programu Radia Ognjišče.

Vabimo vas k darovanju s klicem na Misijonsko središče Slovenija 01 300 59 50. Lahko pa se odločite za darovanje s pomočjo spletnega obrazca, ali pa UPN naloga oz. preko spletnega bančništva.

Podatki, ki jih potrebujete:

• Naslov prejemnika: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
• Št. računa: SI56 0201 4005 1368 933 odprt pri NLB
• Referenca: SI00 279004
• Koda namena:CHAR
• Namen nakazila: Peter Opeka in slovenski misijonarji na MDG