2. dan - Od Marije k Mariji 2015

| 05.09.2015, 13:38

Drugi dan kolesarskega romanja smo začeli s sveto mašo v hišni kapeli Marije Pomočnice v salezijanskem zavodu Marianum v Veržeju. Obenem smo povezani z blaženo Materjo Terezijo, ki goduje danes, saj je sozavetnica radijske kapele v Šentvidu nad Ljubljano.

Z nami je tudi božji služabnik Daniel Halas, saj kolesarimo po njegovih krajih, med katerimi so: Odranci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava. Opoldansko molitev imamo pri njegovem grobu. Pred koncem dneva se bomo vzpeli do Kobilja in mimo Sela do Doma duhovnih vaj v Kančevcih, ki ga vodijo bratje kapucini.

Spet so z nami vinogradi od Lendavskih goric do Goričkega. Vrnili se bomo v čas, ko sta skozi teh kraje potovala solunska brata Ciril in Metod. Poleg Daniela Halasa so tukaj odraščali duhovnik in skladatelj Franc Cigan, duhovnik in katoliški pisec Jožef Klel in jezuit Pavel Berden. Ustavili se bomo tudi v rojstni župniji škofa Gerarda Antona Žerdina Bukovca, ki vodi eno izmed škofij v Peruju.

13.00 Lendava

Romarji kolesarji so se opoldne ustavili na Halasovem grobu. Od tam smo prenašali  tudi današnjo opoldansko molitev po namenu naših poslušalk in poslušalcev. Sicer pa so doživeli lep sprejem v Lendavi, ki je dnaes v znamnju praznovanja trgatve. Več o kraju in zgodovini je povedal tamkajšnji župnik Martin Dolamič, Tatjana Bogdan pa je v imenu tamkajšnjega Turističnega društva predstavila še ta utrip Lendave.

11.30 Velika Polana

Kolesarji Radia Ognjišče in založb Ognjišče in Družina so ob pol dvanajstih pripravili javljanje iz Velike Polane. Oglasil se je Matjaž Merljak, ki je naprej z nekaj vprašanji pozdravil Lidijo Zupanič in Miho Turka. Vsi trije so namreč danes začeli svojo pot in se pridružili vsem, ki so romali že včeraj.

O najbolj žlahtni vsebini kraja je spregovoril župnik Boris Tibaut, ki je dejal, da je grob božjega služabnika Danijela Halasa postal prava romarska pot, ki zaživi posebej na jesen in pomlad. Vse od začetka postopka za razglasitev svetništva Danijela Halasa se odvija bogato molitveno življenje. Verniki se zbirajo na mesečnih molitvenih shodih, romajo na grob mučenca in po njegovi romarski poti ter se mu priporočajo.

Božji služabnik Danijel Halas je prišel v Veliko Polano 15. decembra 1938, 1. januarja 1939 pa ga je dekan Ivan Jerič umestil za prvega polanskega župnika. V Veliki Polani je deloval do svoje mučeniške smrti 16. marca 1945. Bil je goreč oznanjevalec, širitelj verskega tiska, voditelj raznih skupin, predvsem Marijine družbe. Odlikoval se je z globoko vero, pobožnostjo do Srca Jezusovega in do Marije. Mnoge njegove misli lahko živijo še danes. Denimo: »Starši, dokler je čas, pazite na svoje otroke, kaj berejo, kam hodijo, s kom se družijo. Drevo je potrebno ravnati in privezati k opori, dokler je mlado.«

Današnjo opoldansko molitev so kolesarski romarji pripravili na grobu mučenca in tako smo bili na poseben način povezani z vsemi, ki si z molitvijo prizadevajo za priznanje njegove svetosti.

10.00 Črenšovci

Župnik Ivan Krajnc je ob sebi zbral nekaj otrok, ki so nam na začetku oglašanja poslali sončen smeh. Pregnal je oblake in prinesel pogled v dogajanje, ki ga sooblikujejo otroci in mladi. Tilen se je najprej spomnil oratorija, ki je bil posvečen Dominiku Saviu. Mladi v Črenšovcih pravijo, da ga bo lepo posnemati v krepostih, ki koristijo mlademu tudi danes.

Mladi v župniji so dejavni pri skavtih, v pevskem zboru in pri ministrantih. Letošnji skavtski tabor jih je popeljal v Šentjur, naučili so se kako preživeti v naravi in spoznali, da je druženje s prijatelji lepše od navezanosti na sodobno tehnologijo.

Svoj tabor so imeli letos tudi animatorji, ki so obiskali spečega Kralja Matjaža. Osvojili so Peco in bili deležni pravega planinskega krsta. Mladi so spoznali kako lepo je lahko bogoslužje v naravi, sprostili so se na ptujskem kopališču, iz dneva v dan s sveto mašo slavili Gospoda in se mu zahvaljevali za vse lepo, kar prinašajo oratoriji.

V župniji Črenšovci organizirajo tudi ministrantski tabor, ki polepša začetek avgusta. Ministranti prav po skavtsko stražijo zastavo, kurijo ogenj, spijo v šotorih. Med zanimivimi dogodivščinami je tudi kraja zastave, ki prinese zanimive zaplete, ki so jih opisali v pogovoru za Sobotno iskrico. Nataša je bila navdušena nad tem kako so se na pogovor za naš program pripravili mladi sogovorniki. Odrasli so veseli, da je v mladih veliko energije, ki so jo pripravljeni darovati življenju župnije.

Črenšovci so tudi rojstna župnija Danijela Halasa, ki je kraju, posebej mladim vtisnil neizbrisen pečat. Zavzemal se je za to, da mladi ne bi izgubili vere. Sistem, ki je v času njegovega življenja prihajal v deželo, je želel Kristusa iztrgati iz src otrok, Danijel Halas pa je na prižnici, s pričevanjem proti temu, podpisal svojo smrtno obsodbo. Govoril je prav mladim in o njih, o nujnosti sprejemanja Jezusa Kristusa v svoje srce.

Veliko različnih zgodb so naši sodelavci deležni na letošnji poti Od Marije k Mariji. Veseli smo, da jih lahko slišimo tudi v našem programu. Spremljajte njihovo pot proti Veliki Polani, Lendavi in naprej. Na spletu in v našem programu!

 

9.00 Topel sprejem v Odrancih

Tudi dopoldanski program se je že na začetku srečal z našimi romarji. Kolesa so ustavili v župniji Odranci, ki se je predstavila z mladostnim utripom. V Sobotni iskrici smo slišali kako živahen je vsakdan veroučencev.

Ob župniku Alojzu Kozarju je bil že zjutraj otroški pevski zbor. Danes je lahko pomagal družinam, ki so čistile župnišče, pevke pa so kramljale z Natašo, ki je radovedno spraševala o utripu župnije. Odranci ležijo sredi prekmurske ravnine, nedaleč od Mure.

Kraj je znamenit zaradi treh zvonikov cerkve sv. Trojice, župnijske cerkve, ki je zaradi nesrečne zgodbe iz časa gradnje, tudi polna upanja. Osem stebrov v cerkvi nas spominja na osem domačinov, ki so pred petdesetimi leti pri gradnji izgubili življenje. V Sobotni iskrici so nam Marijino pesem zapela dekleta otroškega pevskega zbora, ki pridno prepeva že nekaj let. S kitaro in pesmijo mladih grl obogatijo nedeljske maše. Za naš program so, v znamenju našega kolesarskega romanja, zapeli dve Marijini pesmi.

Gospod župnik je povedal, da imajo v župniji dva otroška zbora, da najmlajši tudi sicer pomagajo pi bogoslužju in so pomemben člen življenja v Odrancih. Vesel je bil njihove pomoči in pravi, da se otroci zavedajo moči skupnosti ter so veseli župnijskih prostorov za srečanja in igro. Živahni so spomini na letošnji oratorij, ki je dokazal, da so pod župnijsko streho prostori, ki tudi med počitnicami radi nudijo varno zavetje. Naši kolesarji so ga po slabe pol ure zapustili in se odpravili proti Črenšovcem.

Takole je minil drugi dan kolesarjenja …  z očmi Toneta Gorjupa

Drugi dan kolesarskega romanja se je naša ekipa pomnožila. Pridružili so se nam spočiti radijci Lidija, Alen in Matjaž. Tudi Ani in Janez sta dobila družbo in to kar direktorja Miha. Seveda smo začeli z zajtrkom in sveto mašo v kapeli Marije Pomočnice ter tako okrepljeni z blagoslovom sedli na kolesa in krenili proti Odrancem. Mimo Veržeja teče reka Mura in ko smo jo po nekaj kilometrih prečkali, smo brez kakšne posebne kontrole vstopili v Prekmurje. Domačini se kot kaže precej dobro znajdejo na številnih križpotjih, zato si ne delajo stroškov s smerokazi. Tako smo imeli kar nekaj težav z iskajem pravih poti. A na koncuj dneva se načrtovani kilometri niso preveč razlikovali od prevoženih. Na srečo smo prvi del dneva vozili po ravnini. Temu delu Prekmurja domačini menda pravijo Ravensko.

Prva postaja drugega dne kolesarskega romanja so bili Odranci. Veličastna cerkev nas je pozdravila s tremi mogočnimi zvoniki, ki se dvigajo nad vhodom v svetišče. Župnik, škofijski kancler in generalni vikar Lojze Kozar mlajši s sodelavci se je oglašal v Sobotno iskrico, zato nam je cerkev razkazal kar njegov „šofer“. Sprva se je opravičeval, da ne ve prav veliko, ko pa smo mu razložili, da se nam mudi, je začel na dolgo in široko razlagati, kar ste sicer lahko slišali v naših oglašanjih, in še marsikaj zraven. Po daljšem času je prišel še župnik in dodal še vrsto zanimivih drobcev. Presenetil nas je med drugim nedeljski obisk svete maše v tej in v drugih župnijah v tem delu Prekmurja. Več kot trideset odstotkov vernikov redno prihaja k maši. Povedal nam je marsikaj zanimivega o svojem stricu Lojzetu Kozarju, predanem dušnemu pastirju, pisatelju, uredniku, glasbeniku in kulturnemu delavcu. Z njim smo se pogovarjali o Halasovi pastoralni vnemi, o ljudeh, ki jim je bil trn v peti, in o tem, kdo ga je ubil. O krvnikih je res nekaj nejasnosti, povsem gotovo pa je, zakaj so ga ubili, kar je bistveno za postopek beatifikacije, ki se zdaj nadaljuje v Rimu.

Rojstni kraj Daniela Halasa, Črensovci, kakor je večkrat poudaril župnik Ivan Kranjc, so izredno živahna župnija. Tudi o tem ste se lahko prepričali v Sobotni iskrici. Kot je povedal, se župnija skupaj z dvema osnovnima šolama in kulturnimi ustanovami pripravlja na teden kulture in duhovnosti, ki ga bodo sklenili 13. septembra s proščenjem, saj je cerkev posvečena Sv. Križu. Že prejšnjo nedeljo so imeli žegnanje za cigane (raje so cigani kot Romi); zbralo se jih je sto petdeset. Med odmevnejšimi dogodki omenjenega tedna bo odkritje in blagoslov spomenika vsem umrlim v drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik bo predsednik Borut Pahor, tam bo tudi častni vod slovenske vojske... V župniji so postavili tudi spomenik izseljencem, saj so številni domačini po drugi svetovni vojni odšli v svet, predvsem v ZDA, Kanado in Avstralijo. Župnišče, ki ga je načrtoval Jože Plečnik, je polno simbolike, nam je razkril župnik.

Največ težav smo imeli z Veliko Polano. Čeprav ni prav majhna, smo jo le s težavo našli. Župnijo je ustanovil in postavil na noge Daniel Halas, ki je ostal v tem kraju do svoje mučeniške smrti. Tako imenovna Halasova pot, kjer se spominjamo posameznih obdobij in dogodkov iz njegovega življenja, ima v Veliki Polani več postaj: od Halasove spominske sobe do njegovega groba na pokopališču za cerkvijo. Tam smo se zbrali k opoldanski molitvi, kar je bil poseben izziv za tehnika Mateja, saj je moral poskrbeti za neposredni prenos. To mu ni v breme, saj je predan tehniki. Župnik Boris nam je pokazal pot do Lendave, Alen je prevzel vodstvo in brez težav smo prišli do tamkajšnje cerkve, kjer pa je začelo rositi.

Lendava je mejno mesto, kjer se mešajo Slovenci in Madžari, katoličani in evangeličani. Praznični dopoldanski utrip, ki ga vsako jesen prinese Lendavska trgatev, smo zamudili, zato pa smo vzeli več časa za ogled župnijske cerkve, grad nad mestom smo izpustili, zato pa smo obiskali cerkvico Sv. Trojice, ki stoji še više kod grad. V starodavni taborski cerkvici hranijo mumijo. Od tam smo krenili še više do razglednega stolpa, ki so ga odprli v tem tednu. Čudovit razgled so nam preprečili nizki deževni obali. Da ne pozabim, do teh razglednih toč vodi vijugasta in precej strma cesta, ki nam je dala vetra, Na srečo je lilo kot iz škafa, da nam ni bilo prevoroče. Tako kot na vseh naših postankih, tudi te naporne poti nismo končali brez okrepčila. Nedaleč od novega stolpa razglednega stolpa blizu meje z Madžarsko stoji s slamo krita gostilna, kjer nas je pričakala nasmejana Eva Čuk Somi. Tudi o tem ste že lahko slišali ali pa še boste v prispevkih naših radijskih voditeljev.

Že v Lendavi nas je precej namočilo, dež pa nas je spremljal tudi velik del poti po Goričkem. Kobilje so bile zadnja postaja na poti do končnega cija drugega dne – Doma duhovnih vaj Kančevci. V Kobilju sta nas pričakala župnik in župan. Majhna župnija in občina, se nahaja tik ob meji v pretežno madžarskem okolju. V sosednih krajih poleg tega živijo evangeličani in madžarski kalvinci, zato so prebivalci Kobilja povezani med sabo v vseh pogledih: versko, narodnostno in kulturno. Cerkev in „država“ tukaj nista ločeni, ampak sodelujeta, se veselita uspehov druga druge ter skupaj načrtujeta in gradita.

Ne pozabite prisluhniti prispevkom in si ogledati fotogarerijo!

Zemljevid poti 2. den kolesarskega romanja Od Marije k Mariji 2015