Kardinal Rode: Ozna je vedela več o Dragi, kot vemo sami
Slovenija | 10.09.2015, 09:10
Na okrogli mizi Draga – prehojena pot, sedanjost in vizija so kardinal Franc Rode, Igor Omerza in Tomaž Simčič predstavili svoje poglede na 50 let Drage in njeno prihodnost. Po poročanju Časnika.si se je v uvodnem pozdravu v imenu Svetovnega slovenskega kongresa, gostitelja večera, Boris Pleskovič spomnil na obiskovanje Drage, kjer je čutil več domoljubja kot v matični domovini. Hkrati se je spomnil, da se je dalo sodelavce Udbe tam že na daleč prepoznati. Številne zbrane je pozdravil tudi Sergij Pahor, dolgoletni predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta in organizator študijskih dni, ki je izpostavil zavezanost Drage vrednotam skupnega slovenskega prostora. Večer je povezoval Aleš Maver, urednik Časnika.
Franc Rode se je prvič udeležil Drage, ko je bila ta še v vasici Draga, kasneje se je preselila na Opčine. Prepričan pa je, da nihče od udeležencev Drage ne pozna Drage tako dobro, kot jo je poznala nekdanja tajna policija. Spomin Tomaža Simčiča seže do otroštva in sodelovanja njegovega očeta, Teofila Simčiča, na Dragi, prvič pa se Drage udeležil leta 1976, ko se je kritično obravnavalo marksizem in je še odmevala afera Kocbek. Igor Omerza pa je prvič obiskal Drago, ko je iskal navdih za knjigo in tam fotografiral stražarnico, iz katere so agentje tajne policije opazovali dogajanje na študijskih dneh. Spomnil se je še časov pred osamosvojitvijo, ko so oporečniki v Ljubljani čutili podporo iz Drage.
Tomaž Simčič je kratko predstavil genezo Drage, ki se je razvijala na podlagi kulturnega dogajanja v zamejstvu po vojni in je združevala demokratične Slovence v zamejstvu ter kasneje politično emigracijo. Spomnil se je začetnika Drage, profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil pobudnik številnih iniciativ, in ki ga je Franc Rode opisal z ‘besedo, ki se jo Slovenci sramujejo – aristokrat’. V nadaljevanju se je Rode spomnil, kako so katoličani v Sloveniji živeli 70. leta, ki je bil razburljiv čas po II. vatikanskem koncilu in čas, ko so ‘nekateri v Vatikanu še v osemdesetih letih mislili, da bo komunizem trajal še 50 let’. Krog profesorjev na Teološki fakulteti je bil do vatikanskega odnosa do komunizma kritičen, prav tako pravi Rode, niso nikoli šli v kolaboracijo s komunističnim režim, razen škofa Grmiča, ki pa ga ne sodi. Opisal je pogovore s tedanjo slovensko oblastjo, ki je kljub propadanju komunističnega režima ostajala zacementirana na svojih stališčih. Opisal je tudi primer, ko je Franc Šetinc, predsednik tedanje Socialistične zveze delovnega ljudstva trojici odsvetoval nastop na Dragi, kar je eden od trojice sprejel, navkljub Rodetovemu nezadovoljstvu. S prihodom papeža Janeza Pavla II pa so vsi začutili, da je tudi v Vatikanu zavel drugi veter in so si več upali.
Igor Omerza je kratko predstavil vsebino svoje knjige Karla. Udba o Dragi (Karla je bilo kodno ime za Udbino spremljanje Drage). Udba je kontinuirano spremljala Drago vse do konca, zadnji zapis načrtovanja spremljanja je iz februarja 1990, ko so bile že napovedane demokratične volitve. Stalno je prisoten sovražen odnos do Drage, hoteli so si jo podrediti, kar kaže na njeno pomembnost. Udba je tako vnaprej poznala celotno predavanje pokojnega nadškofa Perka, saj so predavanje preprosto ukradli. Društvo slovenskih izobražencev se je sicer celo leto po študijskih dnevih trudilo objaviti zbornik predavanj, medtem ko je Udba je predavanja ‘izdala’ že deset dni po zaključku Drage. Omerza še izpostavlja, da so prepisi Udbe celo bolj avtentični od uradnih zbornikov, saj so te avtorji pred izdajo še avtorizirali ter tako kaj spremenili. Dosjeji Udbinega spremljanja Društva slovenskih izobražencev, tudi Borisa Pahorja in Alojza Rebule, so sicer v celoti uničeni.
Vir: Časnik.si
