Papež pri avdienci o obisku Kube in ZDA

Cerkev po svetu | 30.09.2015, 11:30 Marta Jerebič

Papež Frančišek je današnjo splošno avdienco namenil vtisom svojega 10. mednarodnega potovanja. Po njegovih besedah je bil prihod s Kube v ZDA zelo simboličen, nakazuje most, ki se gradi. Poudaril je, da Bog vedno želi graditi mostove; mi smo tisti, ki gradimo zidove.

Papež je dejal, da je na Kubo prišel kot misijonar usmiljenja. »Božje usmiljenje je večje od vsake rane, konflikta, ideologije; s tem pogledom sem lahko objel celoten kubanski narod, v domovini in zunaj nje, onkraj delitev.«

Frančišek je dejal, da je s Kubanci lahko delil upanje uresničevanja preroškega poziva sv. Janeza Pavla II, namreč, naj se Kuba odpre svetu in svet Kubi. »Nič več zaprtosti, nič več izkoriščanja revščine, ampak svoboda v dostojanstvu. To je pot, ki poganja srce številnih mladih Kubancev: ne pot bega, lahkih zaslužkov, ampak odgovornosti, služenja bližnjemu, skrb za ranljive.«

V ZDA je papež opravil tri postanke, v Washingtonu, New Yorku in Filadelfiji, kjer je politične oblasti, škofe, duhovnike, posvečene, navadne ljudi, revne in odrinjene spomnil, da je največje bogastvo njihove dežele in ljudi v duhovni in etični dediščini. »Zato sem želel spodbuditi gradnjo družbe, ki bo zvesta temeljnemu načelu; da imajo vsi ljudje neodtujljive pravice, kot so življenje, svoboda in iskanje sreče.« Za zgled je postavil tudi sv. Juniperja Serra, ki je z drugimi delil Kristusovo ljubezen. »To je pot kristjana, pa tudi vsakega človeka, ki je spoznal ljubezen: ne sme se je zadržati zase, ampak deliti z drugimi.«

Papež je nato omenil, da je obiskal sedež OZN, molil na točki nič, vrhunec potovanja pa je bilo svetovno srečanje družin v Filadelfiji. Poudaril je, da je družina, torej rodovitna zaveza med moškim in žensko, odgovor na velik izziv današnjega sveta, kjer gre pravzaprav za dvojni izziv: razbitost in pomasovljenje. To sta dve skrajnosti, ki sobivata in podpirata potrošniški ekonomski model. »Družina je odgovor, ker je celica družbe, ki uravnoteži osebno in skupnostno razsežnost, hkrati pa je lahko model za trajnostno naravnano upravljanje z dobrinami in viri stvarstva."

Papež je svetovno srečanje družin v ZDA označil za preroško, saj so ga pripravili v državi, ki je prejšnje stoletje dosegla največji ekonomski in tehnološki razvoj, ne da bi pri tem zanikala svoje verske korenine. Te korenine danes narekujejo, da moramo družino vzeti za izhodiščno točko pri razmisleku in spremembi modela razvoja, je še dejal papež.