Delodajalci in sindikati za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti
Slovenija
Slovenski delodajalci in sindikati so na splošno naklonjeni ukrepom za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Tako kažejo najnovejši rezultati anket, ki sta jih v sodelovanju z inštitutom za delo pri ljubljanski pravni fakulteti nedavno izvedla združenje delodajalcev in svobodni sindikati. Da so takšni ukrepi med najbolj pomembnimi za urejanje delovnih razmerij, ocenjujejo dve tretjini delodajalcev in kar 93 odstotkov sindikalnih predstavnikov.
Med vsemi ukrepi za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti so največjo podporo vprašani na obeh straneh dali prav ukrepom za večjo prilagodljivost delovnega časa delavčevim potrebam, vključno z možnostjo prostega dne prvošolcev na prvi šolski dan in prilaganja letnega dopusta šolskim počitnicam. Velika večina tudi meni, da je primerno ukrepe za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti urejati povezano na vseh ravneh kolektivnega pogajanja - na ravni podjetja, dejavnosti, poklica in na nacionalni ravni. Tako meni 72 odstotkov vprašanih na delodajalski strani in 93 odstotkov na sindikalni strani. Da to ne sodi v kolektivne pogodbe, meni devet odstotkov vprašanih na delodajalski strani in poldrugi odstotek na sindikalni strani.
Omenjeni ukrepi so zdaj predvsem odvisni od dobre volje in prakse posameznega delodajalca, a če so vključeni v kolektivne pogodbe, so kot obvezni minimalni standardi obvezujoči za vse delodajalce, za katere ta kolektivna pogodba velja. Želja delodajalca, da ima proste roke pri urejanju teh zadev, je tudi ena od glavnih ovir za večje vključevanje teh ukrepov v kolektivne pogodbe, v analizi ankete ugotavlja Maja Skorupan iz združenja delodajalcev.
Da so učinki teh ukrepov pozitivni tako za delavca kot za podjetje, meni 77 odstotkov vprašanih na delodajalski in 91 odstotkov vprašanih na sindikalni strani. Med najpomembnejše pozitivne učinke štejejo večje zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšanje stresa, večjo pripadnost podjetju, večjo produktivnost delavcev in privabljanje najkakovostnejših kadrov v podjetje. Andreja Poje in Irena Štamfelj iz svobodnih sindikatov v analizi ugotavljata, da sindikalisti med takšnimi ukrepi najmanjšo pomembnost pripisujejo tistim, ki neposredno prispevajo k izboljšanju enakosti spolov ter ki podpirajo bolj uravnoteženo delitev skrbstvenega dela žensk in moških v sferi družine. Enaka ugotovitev velja tudi za anketo združenja delodajalcev. Po mnenju inštituta se socialni partnerji še vedno ne zavedajo dovolj svoje vloge in odgovornosti na področju spodbujanja enakosti spolov, čeprav je ureditev trga dela eno od ključnih področij, ki lahko spodbudno ali pa zaviralno vpliva na ta proces.
