Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Aleš KarbaAleš Karba
Petra StoparPetra Stopar

Tudi na Jazz festivalu Ljubljana so se poklonili velikanu slovenske glasbe Slavku Avseniku

| 04.07.2015, 14:57 Nataša Ličen

Poletje je čas festivalov. Pestra je ponudba glasbenih kot številnih ostalih vsebin. V prestolnici se bo nocoj sklenil štiri dnevni 56. Jazz festival Ljubljana, ki z nastopi vrhunskih imen svetovnega jazza vsako leto v Ljubljano privabi domače in tuje ljubitelje te glasbene zvrsti. Festival, ki se je leta 1960 začel kot predstavitev domačih klasičnih jazz skupin, se je skozi leta razvijal skupaj s svojo glasbeno zvrstjo in danes prinaša poznavalsko izbran vpogled v sodobno jazzovsko ustvarjalnost. V sinočnjem večeru je z Big bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana nastopil znameniti norveški kitarist samosvojega sloga Terje Rypdal, ki je na glasbeni poti toliko časa, kot festival, na katerem je sinoči muziciral. Doživet uvodni koncert tretjega festivalskega večera, ki ga je nadaljeval eden naših dejavnejših kitaristov, kot ga je predstavil organizator, Igor Bezget. Na skoraj tridesetletni poti je nanizal približno sto studijskih albumov. Sinoči pa občinstvu Križank zaigral izbor avtorskih skladb z ljudsko motiviko in improvizacijo.

V spomin in poklon Slavku Avseniku

Kot eno pa so utripala srca navzočih, ko se je Igor med nastopom spomnil Slavka Avsenika in v počastitev njegovega spomina pripravil ter zaigral priredbo pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje. Popolna tišina avditorija Križank, občinstvo različnih generacij, je tisti trenutek poneslo v nebo veliko lepih spominov na velikana naše glasbe. Na kitari je ob jazzovskem preigravanju znamenita Avsenikova pesem zvenela prav tako lepo in navdihujoče, kot izvirnik. Lepa gesta, ki dokazuje, da glasba povezuje in dviguje duha. Večer pa so sklenili grammyjeva nagrajenca, najboljša ritmična sekcija na svetu ter prvi trobentač Norveške, ki so združili Jamajko s severom in slišati je bilo res dobro. Nocojšnji sklepni festivalski večer pa med drugim ponuja koncert s spojem sambe, jazza in chora, glasbo z Brazilije, v poznem večeru bo slišati dansko saksofonistko in še nekaj iz severa Evrope, norveško-švedsko navezo s široko razprto zvočno jakostjo.

Igor Bezget
Igor Bezget © delo

Večer Melodij morja in sonca

Nocoj bo glasba odmevala marsikje po naši domovini. Amfiteater portoroškega Avditorija bo drevi že petintridesetič po vrsti gostil tradicionalni festival Melodije morja in sonca, ki bo letos ponudil štirinajst novih pesmi. Strokovna komisija je letos pretresla več kot 60 prijavljenih skladb, zanimanje za festival torej ostaja veliko.

Avditorij Portorož znova v poletnem glasbenem vrtincu
Avditorij Portorož znova v poletnem glasbenem vrtincu © MMS

Sredi priprav na večerni dogodek smo poklicali Petro Grkman s skupine Katrinas: »Festival je kar velik zalogaj. Kot skupina imamo rade izzive. In festivali so poseben izziv iz več vidikov, zato se zelo veselimo nastopa. Dogajati se je začelo že v sredo s tonskimi vajami, sinoči smo imeli tudi generalko, nocoj pa nastop v živo. Festival ima dolgo tradicijo, na katerem se predstavljajo slovenske avtorske glasbe. Stil pesmi se z leti spreminja, daje pa se poseben pečat slovenskim ustvarjalcem. Posebna čast je nastopiti na tako velikme slovenskem festivalu, zato poslušajte nocoj in skupaj z nami preživite lep poletni večer.«

Nastopajoči na letošnjih Melodijah morja in sonca
Nastopajoči na letošnjih Melodijah morja in sonca © MMS

Glasbeno smo ustvarjali tudi v studiu Radia Ognjišče

Žene skupine Divji golobi, ki je na področju duhovno ritmične glasbe delovala že pred več kot petintridesetimi leti, je danes v naših radijskih prostorih snemala svoje stare avtorske pesmi. "Punce" imajo še vedno tisto pravo energijo, po kateri so slovele kot srednješolke in srčni žar. Upamo, da bomo danes posnete pesmi čim prej slišali tudi na naših radijskih valovih.

Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...