Nato solidaren s Turčijo v boju proti terorizmu
Svet Andrej Šinko
Predstavniki članic Nata so se v Bruslju sestali na izrednem sestanku zaradi stopnjevanja nasilja med Turčijo, ki ga izvajata skrajna skupina Islamska država in pripadniki prepovedane Kurdske delavske stranke. Ankara je zaprosila za srečanje v luči resnosti razmer po terorističnih napadih v zadnjih dneh in ker je želela zaveznice obvestiti o ukrepih, ki jih sprejema.
Turčija je srečanje sklicala na podlagi 4. člena ustanovitvene pogodbe Nata, ki vsaki članici omogoča, da zahteva sestanek vseh 28 veleposlanikov Nata, ko je po njenem mnenju ogrožena njena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost. Uradna Ankara je minuli teden po valu nasilja v državi začela dvojno ofenzivo, na položaje Kurdske delavske stranke na severu Iraka in Islamske države v Siriji. O tem pa je želela obvesti zaveznice. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je po srečanju povedal, da Turčija ni zaprosila za pomoč. Ob tem pa dodal, da je zavezništvo solidarno s Turčijo. „Vse zaveznice izražamo solidarnost s Turčijo. Močno obsojamo teroristične napade. Izražamo sožalje turški vladi in družinam, ki so utrpele izgube v napadu v mestu Suruc in drugih napadih na policijo in vojsko,“ je pojasnil.
Stoltenberg je sicer glede konkretne pomoči v boju proti Islamski državi povedal: „Vse zaveznice Nata sodelujejo v mednarodni koaliciji, ki bije boj proti Islamski državi. Ob tem Nato naredi veliko tudi, ko pomaga državi v regiji, da se brani, bije boj proti terorizmu. In to je tudi glavni vzrok zakaj smo v Afganistanu. Spomniti se moramo vzroka, zakaj je Nato posredoval v Afganistanu in zakaj smo tam toliko let z največjo vojaško operacijo kadarkoli. Ker to je način boja proti terorizmu.“
Generalni sekreter sicer ni komentiral odločitve Ankare, da napade položaje džihadistov Islamske države in kurdskih upornikov, s čimer je dejansko združila operaciji proti Kurdski delavski stranki in Islamski državi v širšo vojno proti terorizmu, čeprav sta skupini odločni nasprotnici. Zaradi tega so se pojavili namigi, da naj bi bila Turčija bolj zainteresirana za omejitev zmožnosti kurdskih borcev v Iraku in Siriji kot obvladovanje Islamske države.
