Ameriški škofje znova pozvali k odpravi smrtne kazni

Cerkev po svetu | 25.07.2015, 07:49 Marta Jerebič

Ameriški škofje so minule dni znova pozvali k odpravi smrtne kazni. Ta je še vedno uzakonjena v 31-ih ameriških zveznih državah, v 19-ih pa so jo odpravili. Škofje so nov poziv objavili 10 let po prvi kampanji za odpravo smrtne kazni. V sporočilu poudarjajo, da tudi največji zločinci zaslužijo tako pravičnost kot usmiljenje, saj so tudi njihova življenja od Boga.

Poziv za odpravo smrtne kazni sta podpisala vodji odbora za življenje ter za pravičnost in človeški razvoj pri ameriški škofovski konferenci, bostonski kardinal Sean O'Malley in miamijski nadškof Thomas Wenski.

V sporočilu poudarjata, da nasprotovati smrtni kazni zagotovo ne pomeni biti brezbrižen do zločinov, ki so jih storile osebe, in do njihovih žrtev, ampak pomeni priznati svetost življenja vsake osebe, tudi tistih, ki so storile najstrašnejša hudodelstva.

Ameriški škofje tako znova odločno obsojajo nečloveškost pravnega sistema, ki se pri varovanju družbe zateka k skrajni in grozljivi praksi. Na to opozarjajo pred septembrskim obiskom papeža Frančiška in 10 let po prvi kampanji. Leta 2005 so objavili izjavo z naslovom Kultura življenja in smrtna kazen. Pozvali so k premisleku in vnovični obravnavi smrtne kazni ter poudarili, da je ubijanje tistih, ki ubijajo, napačno dejanje.

Od takrat so bili narejeni pomembni koraki naprej, zatrjujejo pri ameriški škofovski konferenci. Več držav, med njimi New York, New Jersey, New Mexico, Illinois, Connecticut, Maryland, pred kratkim tudi Nebraska, so ukinile smrtno kazen, nekaj držav je sprejelo moratorije.

V pričakovanju prihajajočega jubilejnega leta, v središču katerega bo Božje usmiljenje, se ameriški škofje pridružujejo pozivu papeža Frančiška, naj se neha izvajanje smrtne kazni.

V sporočilu citirajo papeževo pismo, ki ga je 20. marca letos naslovil predsednika Mednarodne komisije proti smrtni kazni. V njem je sveti oče zapisal, da je danes smrtna kazen nedopustna, ne glede na to, kako težka je stopnja zločina obsojenca. Gre za žalitev nedotakljivosti življenja in dostojanstva človeške osebe, nasprotuje Božjemu načrtu o človeku in družbi ter o njegovi usmiljeni pravičnosti; prav tako onemogoča spoštovanje kakršnega koli pravičnega namena kazni. Žrtvam ne zadosti pravičnosti, ampak neti maščevanje, je takrat še zapisal papež.